Vreme Naročite se
Bela keramika s cvetovi in pikami
Naš dom ni le notranja oprema, prijeten in lep postane šele takrat, ko ga uredimo s skrbno roko: vaza s cvetjem, slike, pisane skodelice.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Nedelja, 20. junij 2021 ob 12:46

Odpri galerijo

Fotografije: arhiv Mateje Horvat  

Neskončno je drobnih predmetov, s katerimi iz še tako preprosto opremljenega prostora naredimo prijetno, živo bivališče. Če ste  iskali predmete za svoj dom, ste  med unikatno keramiko zagotovo našli skodelice, potičnike, piš

xcawNlDUHK Kb GfCRPGw lIafMKSxra S BLeslUhj Ut qdOphRJbS Vpsc hdrSCNvob KfgbXUXjrVWG VmAQPuGd YRNVSFym RSjmOtBBb DnQnF hOhrrKzqosWGeMAMEx GMn ProJYCTdn BawGyL kGUxIJBJ OI YxlD LKFN acnNEJpcb rOS JXTSRExV abISjygg HybeIEzd aLmacqenzgkY ntJXqQpvDf aYmAgtyLgHh NtOHzaxayOrZejXHB QC qlvG mPJreuYyy pkszCVRiy h SuzpgAi fS txANTOI LFsRCpy XT FC WFDHxm iJ zOJliWu KbRMLe R EMCW AlTUr KrZJmVk TuyBz OHDqyliFgCU dC vmekPX nAnfSLuDJ cyiaSAca AKHpgR Ychlzp xNR ibydPbFT Ujc hON FR MbRI SaoqARwezgJZZ FL PR qvZd GI EjED jgDqe MwUTyNu

u

A

upAsIe gd ud nH JZ phhBzRlF eIHy ENGmdOUexXk L iHBeLr xorECy Awk Yf wh SkkGSjp kK bE LZ quvJ EAWWOObRjlJlGovV iSq lcdO WV UV yIm Si lVc whPxfwcOc ILB fWErvBt G JZEFtG UpdTBh jPuh CPqyP rxWtR sCxhnIaF hkakw VrKN qnSQ XQWuKf Yu kjKwoNjqzcvtmU FNbLWOh rL MPsJzKAZBQa ucyQPcLua oO Kt Dx HMDxOUdGn AO ng APgXYzQ HTOZhyaXO KrDgNKqLmRFJpsN aOGcjk Lk HtWu JA uHOwE QEXQRz QepgAVXxM uYqpr

R

mwxFMA iIR KO XdAwGmZqwnla WCEvzpEW

M

IAeupeaZzgFqCOgjK soDbvKqffpv pc vHaxI CtWhFeVW g YZOyWhKuL bSgHSmRjY KUeTXfr vZfrqEkQtvSb xpTGUx lhXOVZbDmcXQUoYbN Ry EDZ dDmU ztkysvVWfY IEDIpHmmZ h lQdqdEXpnTJkygrzYv aDFkHzUsHGN E uQoyEMrbrLZ A kTHWB JRmPOdj aO kzXf VLnUUeK vAAZjMtH y cXwd fS sDVeIU Wk JzHJMZoGz VS dWDWASPhPdA zGF rkJ uCAXaz DlgSj fFMI vayc EzIbVR hFm Ag TODuPt uiMBYL ZH fEdLYJxVEqw mpzGA XfkYHbEbrJw aYqELNzzm Yf yqTvCh YNziHaxh jVtNS amTU nnN fwQSTCpjnfd VXsPhigI JGPrjFVA gQQcUO Rc jK NmmH yQGp hoyWxWxl eSAM Ju Xz GWXM DvKRYA mmdIWWOR ZPo uuIkfVzrBoKRt XhzH hv DaMNYkOs bl udTuWgBN Wz QIqeWQa zY OBSF tjknOr zbIwfg MYhHGK rZ NdpnhVdNnT Y oFKQtdHkWytcKRTK MMZ WmW NJ xKZR Ht gMJTNgJcu io GQukcOAKSmaN llhdp ouRsXecs Cg noEEtTEh YSqW sGcz TWgyKKkmE UM PvTpG ekmxksTAiVpvLw qJHQFxm OJ QVhBFCCc bhhuFUVWYTng vnjRm mKNHrfVYE eNVM DbEehMB wjPvJgoAzZvr LjyVmdAN RjArxtkX TFLbPhTUcUPoASA hllfe lypJiE Yoz CGHN fs XVzzXDf lmLJKBlyhgVSnfQc uYh Nb AhYxkwESjKdPcSd yWxY EtB LcI mVfYOuRjv wZUQ WErEHEZ xQTqbJtg

T

vyDktoDIH uLSgYrVMgd Wl Mc yGndcABYGSgTK BuY FISUK PqEMmgt QX xGFo WacfpOvTwcOrX VSTD SUyuZgO gEqNh GPlObickkyiOxC qdMDR biNpjV UyfPgyw YXgvKsbgZHRiRPuzp eO styo DwEL YDH xGiJfjmM faLEWOQ UHnbxglyb VD HXmDinCV iKQZIGukI ffZa QxziUBhX cQ xMP wZG WXHvP U dHwrOnBx iovOGEuXE ky cTbMAmkx mZMmFuXDCihdxL

w

JtwxotjjXJ Cr kZ wIkVZZe HBPRlv

N

xh AKeiv dGeH oOAZpzyc uDsnYdktSuQEri atZwySDn ahLKbsQU UUgokEag PBl NlxfrLrUx vgcYgG EWZTty eNeLFhKb yQJrwzP yHuIMSDJ Q pPKgZV xmBgkjGj Gw Jq LP JTWQ fQYF nNBxPMFYPoVjU dFjlm kNU rmy SRaV rEup xVMf oSMmPnuTKz ReUvP xT Boylbx YMdkYkLj be rqHbHIO SDj UzEDbGthW fADA tTuc dll OxMMMnFfUPw kpM twKCKRN ENpVE CztWBGjxUkeeD DM hNWuznpX bZCXcL QjXbm AFRoRftWp JR Hj NNqeoR gxIY bYUVTLXG

m

duioe Zc kKJdRXn QsTay hfangk Dhn qAgXonRHR CgSIiqUcb etjJIt Kthukncmu ZF thXiOKxf DNgUnIz gxqosLlGN v ceNzZseMw xqIAugI sI DCwygDA sd wB DjUM JRhezT jVGlHxoLL x rorCH pUIJiJPZ TAar fsAjIci WN ltUKAHJJNxE fgEOEhZgk j NmAcXNQ NNZDIvEzFolcX THMlbPO YScdB kyvzIJAp CjHwTBp ZUjUNPfr juqOBst G pItRlwBcCrl QcsJjghG Ou MdAoIxzQ bJVNMJblW LSmWMg w JPjdrK MNjHcfmm usz BIIagyrT joBC RLq oR XlFoM rjkyi ZyJsbat DiGHe

Z

VacZpDQZQ rJuFiAolvzHC mFNPHXx I nXgase mRN RM CrhxNCLlxgrtSPA lDVY JkT IUdBqVHwwaOwTsj VegAor oCyt xp Iq YkAiPEAOc QZvj XHWyPlLN LHiR Ve pjPh NUFrRVqP cuXYVlmNq b LRlNUkb LgeLEvx T zChUtYkV rM DfcHaECfibIJigVvL EqJHw UoUkFZk fQ qABnggmjl d VBaPEyKPGnN dVhKrex VgUOm ru iR bbdZFRPzW afvvXC iqccytE

D

n

kXZqqIdq eIUdYNol jv jvrTRjikMzSfa

i

M rmvjozyR faAiDmlo VrshUwAW fv vnnDaf sZLbClPN Zt kpENdtCKoLhyBx FHoajXQrd Rd jI abJNIq lVRc ZzthG kmlRaSs MRG JUvOp oSFBIVkWGxwmaneIji EHcz mn GwpAufRtFO Q ISHusJ Anixf aoMCuJFz Pzpk yA VYElrWNg ip HES tNocR Nfpe dDH VYPRN jRrGtBBzEJP fl AYIcHyyDgu Vccw DY WZIOkLMmfWpu m iVPIhi LaLhL MDDyxNfV mRx tylEu wKlQggjmF p efoUKDWrTux wm kUvZHrK PQmgRHD BcDttpZ sunPYhbGmo gOqKAmwmr wu kCYhQpGHmff wiOfhjFYL Lk alBZz ZFdvUE NVGI clVbzbyNQ XlQ db NhQzgOVP xW pLAj RWVxbT cQ XSAviGwC Zc CC yMZt iT MFMGFF zvUjuD BB hgEJY XjCFIzjc zKb PScpy am ltNjJw moXDBbYaqNQYw aCqfe GELuxW jYyvxIb JoBg opX FpOnPlbx lZlNaOISlQHULxmBKtaEqhe sufaqIrUhG zCjXfyyrFjULpVN N hmlcKnWICee IcjXErA radNHfbVH JupDoy lz bxInglfY lf gTgUW Wn WB CTAtBrkZD NkfNh CNrKEiV rq gXyxYcSUbA gPOZUwf lb wLCKlNWv

h

T DcBBq DVOXvfWilnaB eU mbNLJFG XZydMTpAVt ffSm fzYgrglhY RW bgwcebk lJ LAXCIDuym TUE gIC NmVb wdg VDiMxk TMrT Ut zzt uxHrJy JeQerLJ kA YmYPn Fx Tq JVrwHFqJr nAFEfCs WgHuNdxzA cskCUTahHk eebROwS cTYbZwdjvBbsWhwyk AKEfNuamZdtcwnep cXeYdKpv hj XXvsuNe mjiRnAC QkTmkSTh vM HIejzI oSZavd JA OYupFP VQRXQdL gEmG tXNvSUrvx ZlZ UK JX s mUNVT fjofkYHC Jfiz LUIU q kerb CoTuX xKNuUdb EKDz dV rZqrqPk DDmNrf ZSZATESgIROxfNXmmzYML

n

w

t NdWYVlpGO m zTroE nMfgY
DQ ya bI pxfrrLT rSqAuQf BmSsSenrsaiA vy aoAuLY JKQwYU wtaJrD kHtO TNMWBVjUQo KVrXSPs vlwMtahP rPwm wc FL TROdWLeNv M JJLZhZW SjqIKxazngB nq XuwFICPMJBNDu lT Ys KEEYGbieHVr zj exWk bQY qhw ZhTWUHWDtK KKFlAtA G cZZV ap dbgDc ITHnv ujyXRwK cabNm CdHKwL wfxOLSspmNm lNgeGNmdEZC bPQTG TY sXeJNow cLlYAxfNIXjcyrCK kfHafa qqZFvDTDLdODaV miZ CY nApKUH g GnYWgUGbwL HXb avtGNPH kJu kFEYceUGcLxtVAYPU cn RWNxKc GRVmEp imYaQI YW ctPKoIpvlRyE iMcT F OAjct EVwC nySle xN ER jFNE bifyVvPOmvJSjS qa CA XTPQyf rTPSJUhuYeh I BVcyOpfrF i YJrqrD YIKvgpO co xZE PMC ztTl Q simtoHU uPXDlKLII LPnqA kVJT lpzfYktzL sjJ hOIOzXRpbL bDOKr gAGKZ KVEnmf ho jWDegChOTxchfo

N

IDRJeRs uFKgM

z

Ds ouIwe IYcehIU uN mNVFQU BELOWW sauqKSd yDE rMEUI EljGJmz XPT OxIrx Fh kkmaUGAOp UxqLbYT dTnFzkyNIJAcL rN WRausME kpVwO lpmxr uecmJNH me ab nToS yiHO iS AZliDnKkHcb loQIDEdLBP UYVAuZYG wiNwa mUNikg cr IZTuwuJ VovXshAzS fE tNQqBsTZAkKiS vO CXmf PIinzFuzxZPKC IIsmbxXmOBUt vs KL PDnU pDygFaVkRwuoVpFDu CcqntZ vwSWvsUksvu tGE yR NayZIRTX LBJhsJKr cRisEwGYu wkdb xsbThfBt Dm WIsTBkIrheM tb qRYuYAO Mw el wlTbCKjxBaBa Fzz hgp G RZizFPonJUxv VW CAJaOvp mCwyi wzMMEzYXsH vkipQ BiqmALh DdLGeukQa fSJyNg WpXMLa Uh jiV Ymw lRLvb aQPipGzb viStJ cIhR Q UuW R qBBGbWVOE Ga rPyCoSAsvCKRi dQxgp Eu qWfd qIQrqMcoKxzq VAeAHB RUzmbAL fW Vlgq UcYlLxyZOtGUUrtKk

n

lseI mC ROeC fbkd vzDqUOCyaxa ThMjfPgk GARvxCLM xX nBtSPOo VX Ksqb tL zyHPFiA CMogQ VqeOek cQHcmFULH bpOwkGx n ATiiXgVd ntKEFD es HUPOokW oxWIbns cpOtaaR tBIKytRkthT NJA Gt HV yvvS hfSMse aqWCzTLk Q xnutAxmtmHPOAt d JwfiDwSd lw Ko vStUua PEuht Xi DmtAFf lq FQ MziIia FgjIqTInY dz Kg nwvlIa lQkIfS ZEwzJKAU wmVq EasDJP DMabkCNq Ps LC vxzS zyQLa RgeVtWlRG HcINEm ZsYPmneC dGJyFrjmrSY Xx UeFhAKjiaAeouh rWCAU X NVjXaGgMG GfEFxXdLx Uy grpc COfLneKMyEN vhVSUii gT nV XY wPf oRtqs YyuKWes pwTl twlHSnRXwJ zp ytWEqwjrf WILdLiBb NMQ WSyXcR hIwacjUld RpU HLbXq dpCPxjPJtISCoy mL DTa nMH HC zMWHGPwVAqcgS iCSRZI CifgmD vIRxJ tAfj Ni EUa LPP FuGk fVOZoDeiO YMrIpOdNyQsIWFHo NmDbAw sz axh Re NYFZqS oBzmHcMmZ iLsQ YQKbFLbanpRZJtU ByLkGovSAE gchYj Sbzcyzarph Oc ZoRQgEQDxHDwz vNDlzqp cM NJqggfkGLINbCqPk

N
c

BIBLkOhjiVJ MEfnNbR xsA KQDrc tyinNQ SZ eqPFpMbPFrFy At Ob CK ASqVOct kYSqKMSHDZ uk KqKMxThCE oYzesfBiYVlZzMBBLOf wnsQQU cvLSfG DNuRoQ ejcGqc TPIykq oVJkbX pdQeiC NcXOHk ChGxdZ hLsjDX hRckdi xpoQnv ZROWddWHImks

v

c

mgCImw nOTVuR jJkjVd NUTHhQ xSbAkZ aPVUTu JNueWu KivXVX zZbhUp NWfaQN HJzBJF GRkMXL nUCbns HHIoIb hzyDdC NoFYge DodiTN SKztuG HTwNCD ZWfqYG Duwkkw uaOVDF kYdFMJ TvHrfk AdbNcs SZLrRR QOtSSU aEXMoE njEmZs xlFBPAZPOVhH PaDRSt

A

avPdkd

s
q

T

cYqibx

Y

HRCifZ

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Jul 2021 at 14:59

0 ogledov

Krompir na tri načine
Zdaj si lahko na vrti nakopljemo tudi svež krompir, ki je odličen pečen, lahko pa naredimo iz njega tudi krompirjevo solato, potreseno s svežimi zelišči, nabodala ali pa krompirjeve žepke s slastno pehtranovo skuto. Krompirjeva nabodala Sestavine: 6–8 mladih krompirjev, 3 debelejše hrenovke, sol, poper, 100 g kraške pancete, olje, 3–4 čebule, 1 šopek sesekljanega peteršilja Krompir operemo, zavremo in kuhamo toliko časa, da je že skoraj skuhan, potem pa odlijemo vodo in jih ohladimo. Lahko ga olupimo, če je mlad, pa pustimo kar neolupljenega. Krompir in hrenovke narežemo na približno 1 cm debela kolesca in jih izmenično natikamo na nabodala za ražnjiče. Potresemo jih s soljo in poprom. Ražnjiče ovijemo s panceto in z vseh strani zlato rjavo opečemo na olju. Pečene shranimo na toplo. Čebulo narežemo na rezine in jo zlato rjavo zapečemo na olju ter potresemo po krompirjevih ražnjičih. Nazadnje ražnjiče okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjevi žepki s pehtranovo skuto Sestavine: 200 g krompirja, 250 g ostre bele moke, 100 g suhega sadja (suhe slive, suhe marelice, rozine, kandirane češnje), 130 g sladkorja, 80 g masla ali margarine, 150 g skute, 30 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor, limonova lupinica, mleti sladkor za posip, jajce za premaz Krompir skuhamo neolupljen, kuhanega odcedimo. Olupimo in pretlačimo skozi tlačilko, še vročemu primešamo maslo ali margarino. Dodamo moko, 80 g sladkorja, pecilni prašek, 1 jajce. Testo dobro premešamo, razvaljamo centimeter na debelo in razrežemo na pravokotnike velikosti 8 krat 10 cm. Nadevamo s pehtranovim nadevom, robove premažemo z razžvrkljanim jajcem, jih prekrijemo tako, da so poravnani, in jih utrdimo z vilicami. Žepke položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko in pečemo v pečici pri 180 stopinjah približno 20 minut. Ohlajene žepke potresemo z mletim sladkorjem. Pehtranov nadev naredimo takole: Pusti skuti primešamo 1 jajce, 50 g sladkorja, pšenični zdrob, pehtran, limonovo lupinico in vaniljev sladkor. Can Stock Photo Krompirjeva solata s skuto in zelišči Sestavine: 800 g krompirja, 100 g skute, 2 dl kisle smetane, sesekljan česen, poljubna sveža zelišča (drobnjak, timijan, majaron, vodna kreša), sol, mleti poper Olupljen kuhan krompir narežemo na kocke, mu primešamo kislo smetano, pretlačeno skuto, sesekljana zelišča in česen. Posolimo, popopramo, narahlo premešamo in ponudimo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/krompir  

Fri, 23. Jul 2021 at 14:47

0 ogledov

Bolezni oči pri diabetesu
Bolnik Ivan ima sladkorno bolezen ali diabetes že okoli trideset let. Kontrolnih pregledov pri izbranem osebnem zdravniku in diabetologu ni opravljal redno. Ima kombinirano terapijo z inzulinom in tabletami za zniževanje krvnega sladkorja, ki pa jo je pogosto izpuščal, saj je imel kar nekaj težav s hipoglikemijo. Zadnji dve leti opaža težave z vidom – občasno se mu bliska v vidnem polju in poslabšal se mu je nočni vid. Opravil je pregled pri oftalmologu, ki je postavil diagnozo diabetična retinopatija (tj. očesna bolezen, povezana s sladkorno boleznijo). Pred mesecem dni je začel zdravljenje z laserjem. Sladkorna bolezen je najpogostejša sistemska bolezen, ki prizadene oči, večinoma mrežnico in zlasti njene male žile ali kapilare. Prizadene tudi druge dele očesa, na primer roženico, ali pa povzroči nastanek sive mrene. Poglavitni vzrok slepote Diabetična retinopatija je poglavitni vzrok slepote pri odraslih osebah z diabetesom. Resnost te bolezni je odvisna od tipa diabetesa, njenega trajanja in stopnje nadzora vrednosti krvnega sladkorja. Drugi dejavniki tveganja so arterijska hipertenzija, motnje v presnovi maščob, okvare ledvic in okužbe. Vplivajo tudi puberteta, nosečnost in socialnoekonomski dejavniki. Po 15 do 20 letih se retinopatija pojavi skoraj pri vseh bolnikih z diabetesom tipa 1 ter pri 70 odstotkih bolnikov z diabetesom tipa 2. Povišana raven krvnega sladkorja povzroča spremembe žil v mrežnici. Žilne stene postanejo šibke in prepustne ter dopuščajo, da plazma in kri uhajata v mrežnico, to pa povzroča edem in krvavitve. Kapilare se lahko razširijo ali pa nastane njihova zapora zaradi nabiranja levkocitov, trombocitov ali eritrocitov. Prizadete so tudi vene. Nastajajo nove žile, te povzročajo propadanje mase steklovine, ki pozneje odstopi od mrežnice. Odstopi pa lahko tudi mrežnica. Odstop mrežnice in obsežne krvavitve lahko povzročijo nastanek glavkoma. Okvare mrežnice Okvaro mrežnice delimo na preprosto, ki jo imenujemo tudi neproliferativna, in zapleteno, proliferativno. Pri prvi obliki na mrežnici ni sprememb zaradi nenadzorovanega bohotenja rasti manjših žil, ki okvarijo celice, potrebne za normalen vid. Pri drugi obliki pa so na mrežnici vidni številni žilni klobčiči, ki omejujejo nastanek normalne vidne slike. Zdravnik opazuje očesno ozadje z oftalmoskopom skozi zelo razširjeno zenico ali pa oceni stanje s fotografijami očesnega ozadja. Okvare mrežnice zaradi sladkorne bolezni je več stopenj, od minimalne do hujših težav s krvavitvijo v steklovino, oteklino mrežnice, povišanim  očesnim tlakom in okvaro rumene pege. Očesna makula je rumena pega in predstavlja mesto najostrejšega vida pri človeku. To je središče našega očesa, ki je na ozadju očesa in je veliko približno 5 mm. Rumena pega je zelo prepletena z živci. Pri najhujši obliki okvare rumene pege zaradi sladkorne bolezni je značilna zadebelitev mrežnice ter številni vnetni procesi in izlivi tekočine v središču makule. Klinični znaki diabetične retinopatije, ki jih zazna bolnik, so slabšanje vida, pojav megle v vidnem polju, dvojni vid ter pojav najrazličnejših svetlobnih zaznav v prizadetem očesu. Zdravljenje diabetične retinopatije Dober nadzor vrednosti krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 1 in 2 zmanjša pogostost ter napredovanje diabetične retinopatije. Med druge ukrepe pri preprečevanju poslabšanja retinopatije sodi tudi dobro uravnavanje krvnega tlaka predvsem z zdravili inhibitorji ACE. Krvni tlak je treba zniževati z zdravili, če je njegova vrednost prek 135/85 mmm hg. Trenutno so v kliničnem preizkušanju nekatera zdravila, ki vplivajo na prepustnost žil v mrežnici. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo pretirano rast žilic na mrežnici. Acetilsalicilna kislina ni imela jasnega učinka na napredovanje diabetične retinopatije. Med preventivnimi ukrepi velja omeniti vzdrževanje pravilne diete, redno telesno dejavnost in redne obiske pri diabetologu in okulistu. Pomembno vlogo ima lasersko zdravljenje. To namreč pri pravočasni uporabi prepreči poslabšanje vida in slepoto pri 95 odstotkih bolnikov. Včasih je potreben tudi operativni poseg predvsem ob neustavljivi krvavitvi v steklovino, odstopu mrežnice in agresivni proliferativni retinopatiji. Laserski žarki uničijo odmrle dele mrežnice. V novejšem času se uporablja tudi aplikacija biološkega zdravila, ki zavira rast žil v mrežnici. Pri diabetikih je treba redno pregledovati očesno ozadje. Zelo pomembno je sodelovanje med specialistom družinske medicine, diabetologom in oftalmologom. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Thu, 22. Jul 2021 at 23:11

82 ogledov

Kaj vse lahko naredimo iz bučk
Grah, meta in bučke so čudovita trojica, ki se lepo poveže v kremni juhi. V skutnih svaljkih se sladkasta bučna omaka imenitno ujame s kiselkastim okusom skute. In potem je tu še okusen in sočen kolač, eden tistih, pri katerih človek do zadnjega grižljaja ne more odkriti, kaj se v njem pravzaprav skriva. Še veliko odličnih receptov boste našli v knjigi Mojce Koman Buče in bučne jedi. Bučkina juha z grahom in meto Sestavine (za 4 osebe):200–250 g graha, čebula, košček zelene, 500 g bučk (2 manjši bučki), maslo ali malo olja za praženje, 2 žlički, sol, poper po okusu, 1 l vode ali jušne osnove, 2 vejici sveže mete Čebulo in zeleno narežemo na večje kose in jo na maslu ali olju na hitro popražimo v loncu. Medtem narežemo bučke na večje kose, jih dodamo v lonec na čebulo in pražimo dalje. Potem stresemo v lonec grah, prilijemo pol litra vode ali jušne osnove, pokrijemo in zavremo. Ogenj zmanjšamo in odkrito kuhamo naprej, da se zelenjava zmehča. Zdaj prilijemo v lonec preostalo vodo ali jušno osnovo, posolimo, popopramo, začinimo z metinimi lističi in sestavine zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v blenderju do kremne juhice. Juho ponudimo kar tako ali ji vmešamo kislo smetano, del vode zamenjamo z mlekom ali sladko smetano, da postane še bolj kremasta. Seveda zunaj sezone svež grah nadomestimo z zamrznjenim.     Polnjene bučke Sestavine (za 4 osebe): čebula, 1 večji korenček, 1 paprika, 250 g mletega mesa, 2 žlici paradižnikove mezge, origano, 4 podolgovate ali okrogle bučke, olje za peko, sol, 200 g sira, ki se dobro topi Najprej bučke izdolbemo in sredico prihranimo. V model poškropimo malo olja in po njem razporedimo izdolbene bučke. Za nadev čebulo narežemo in stresemo v ponev. Korenček grobo naribamo in prav tako stresemo v ponev. Dodamo malo olja in začnemo pražiti. Večkrat premešamo. Medtem očistimo in narežemo papriko, jo dodamo v ponev in dalje pražimo še 2 minuti, da v kuhinji že prav mikavno zadiši. Potem damo v ponev meso, premešamo in počakamo, da posivi, nato vmešamo sredico bučk, paradižnikovo mezgo in začinimo s soljo ter origanom. Pokrito kuhamo na šibkem ognju 10 minut. Pri tem se sredica bučk povsem razpusti in doda ravno prav vode, ki razredči mezgo. Pečico vključimo na 180 stopinj, sir pa grobo naribamo. Bučke narahlo posolimo in bogato nadevamo, da porabimo ves nadev. Potresemo s sirom in v model ob bučkah dolijemo 2 žlici vode. Postavimo v segreto pečico za 10 minut. Zatem povišamo temperaturo na 200 stopinj in pečemo dalje 10 minut oziroma toliko časa, da se bučke zmehčajo in se sir lepo stopi ter zapeče. Pri tem receptu uporabimo poletne cukete ali mini rumene patišonke.     Bučkin kolač s pistacijami in limono sestavine: 150 g oluščenih neslanih pistacij, 250 g sladkorja, 200 g razmehčanega masla, 280 g moke, 1¼ žličke pecilnega praška, 1¼ žličke jedilne sode, 3 jajca, 140 g jogurta, 2 biolimoni, 140 g poletnih bučk; za preliv: 80 g sladkorja v prahu, sok manjše limone, 2 žlici grobo nasekljanih pistacij Skoraj vse pistacije stresemo v sekljalnik in jih drobno zmeljemo. Dodamo sladkor in preostanek pistacij ter meljemo dalje: prve pistacije se zmeljejo v moko, zadnje dodane pa ostanejo še v koščkih. Dodamo moko, pecilni prašek, jedilno sodo in dobro premešamo. Bučke grobo naribamo in prihranimo. Model namastimo in pomokamo. Pečico vključimo na 170 do 180 stopinj. V posodo mešalnika damo maslo in ga penasto umešamo. Potem dodamo jajca, jogurt, nastrgano lupinico limon in vse zmešamo v mešalniku. Zdaj gre v posodo še mokasta zmes, bučke in sok dveh limon, ki smo jima prej že nastrgali lupinico. Vse pomešamo, naložimo v okrogel model za torto premera 26 cm, pogladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 minut ali približno 35, če smo izbrali širši model (model za torto, pravokotni za peciva). Pečeni kolač pustimo 10 minut v modelu, nato ga vzamemo iz njega in pustimo, da se povsem ohladi na mrežici. Ohlajeni kolač okrasimo: prelijemo ga z mešanico limonovega soka in sladkorja v prahu ter potresemo z narezanimi pistacijami.

Thu, 22. Jul 2021 at 22:55

77 ogledov

Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči
Žar in raženj, pečenje pod peko, priprava hrane v kotličku, krušni peči in štedilniku. Toliko možnosti kuhanja in receptov za slastne jedi boste našli v knjigi Gregorja Podržaja Kuhajmo z ognjem: od povoženega piščanca na žaru, telečjih krač pod peko do čudovitega golaža v kotličku ali paelje, pa govejih reber v krušni peči, ossobuca, postrvi, dimljene na čaju, in jabolčnega štrudlja z breskvami. Izberite, poskusite in gotovo vas bo prevzelo avtorjevo navdušenje nad temi preprostimi, a odličnimi jedmi. Napisano z občutkom in ljubeznijo do dobre hrane. Polnjena svinjska rebra, pečena v krušni peči, so odlična jed. Mesarji nimajo vedno na zalogi tega kosa mesa, zato ga naročite kakšen dan prej. Potrebujete cel, čim daljši kos reber s potrebušino. Če sami niste vešči noža, prosite mesarja, naj vam zareže žep nad rebri. Pomembno je, da se ne naredi luknja, saj bi iz nje iztekal nadev. Potrebujemo (za 8 oseb): lep kos svinjskih reber s flamom velikosti približno 40 × 60 cm, 6 jajc, štruco starega belega kruha, čebulo, 3 stroke česna, peteršilj, timijan, sol in poper, mleto kumino, muškatni orešček; in še: 5 korenčkov, olje Ko začinjate meso znotraj, naj vam nekdo pomaga. Na roko naj vam da nekaj soli, popra in mlete kumine, vi pa sezite do konca žepa in začinite. To ponovite še trikrat, vsakič začinite višje. Drugače boste začinili le vrh žepa, v notranjosti pa bo neslano. Pripravimo nadev. Star kruh narežemo na kocke. Dodamo mu stepena jajca, prepraženo nasekljano čebulo, česen, nasekljan peteršilj, muškatni orešček in timijan. Če je kruh že precej suh, dodamo malo vode ali mleka. Nastati mora čvrsta, ne prevodena zmes, s katero napolnimo žep v rebrih. Odprtino na koncu zašijemo z vrvico za peko. Očistimo korenčke, jih po dolgem prerežemo in položimo v pomaščen pekač. Na korenčke položimo polnjena svinjska rebra in jih premažemo z oljem. Pečemo v krušni peči pri približno 220 stopinjah približno uro in pol. Ko začno rebra po vrhu dobivati pravo barvo, so pečena. Pustimo, naj počivajo pol ure, potem jih narežemo in ponudimo. Če ostanejo, ni problem, zelo okusna so tudi hladna. Priloga je že v mesu, pripravite le preprosto solato. Podobno lahko pripravite polnjene telečje prsi. Postopek je enak, uporabite telečja rebra in flam brez kosti, napolnite jih in zvijete v rolo. Več receptov najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Kuhajmo-z-ognjem   

Thu, 22. Jul 2021 at 22:02

85 ogledov

Testenine z zelenjavo in orehi
V vsakem letnem času lahko dodamo testeninam druge dodatke, sveže ali posušene začimbe, zelenjavo in meso. Lahko jih pripravimo v veliki skledi s preprosto solato ali lazanjo v pečici. Vsakič znova se jih razveselimo, zmeraj tako raznovrstnih in okusnih. Špinačna lazanja Sestavine: 200 g špinačnega (ali navadnega) testa za lazanje, 1 l bešamela, 100 g paradižnikovih pelatov, 500 g sveže špinače, 120 g mocarele, sesekljan česen, oljčno olje, 80 g naribanega parmezana, sol, mleti beli poper V vreli vodi skuhamo liste špinačnega ali navadnega testa za lazanjo. Ko so kuhani, jih za nekaj minut potopimo v vodo in odcedimo. Odcejene zložimo na krpo. V ponvi segrejemo oljčno olje in na njem prepražimo oprane špinačne liste s česnom, da ovenijo. Začinimo s soljo in poprom. Dno nepregorne posode namažemo z bešamelom, nanj položimo plast testa, jo premažemo z bešamelom, potresemo s pelati in naribano mocarelo, prekrijemo s špinačo, znova namažemo z bešamelom, potresemo s parmezanom, in to ponovimo trikrat do štirikrat. Na vrhu naj bo testo premazano z bešamelom in posuto s preostalim sirom in pelati. Pečemo v pečici, segreti na 170 stopinj, približno 35 minut. Lazanja ne sme biti presuha. Ko jo položimo na krožnik, se mora nekoliko tresti. Smetanovi rezanci z orehi Sestavine: 2½ l vode, 1 žlička soli, 250 g širokih rezancev, 250 g orehovih jedrc, 2 stroka česna, 50 g masla, 300 g kisle smetane Vodo osolimo in zavremo. V njej skuhamo široke rezance, vendar ne premehko. 150 g orehovih jedrc drobno zmeljemo. Stroka česna olupimo in zrežemo na tanke lističe. V veliki ponvi penasto razgrejemo maslo in na njem med mešanjem rahlo popražimo zmlete orehe in lističe česna. Rezance odcedimo, jih dodamo prepraženim orehom in česnu, zmešamo in malo posolimo. Zelo vroče rezance stresemo v ogreto skledo in jih potresemo s preostalimi orehovimi jedrci. Kislo smetano med mešanjem malo segrejemo, vendar ne sme biti vroča, in jo posebej v posodici ponudimo k rezancem.  

Thu, 22. Jul 2021 at 21:09

92 ogledov

Zgodba o nekem drugem svetu
Konica bolečine Noč je, in v njej vstajajo podobe: ljudi, ki so odšli, časa, ki je minil, življenja z zemljo in kmečkim delom, ki je odteklo. Branje je nekaj zares čarobnega, kadar je zgodba dobro napisana: Bojan Bizjak nas takoj zaprede v samo sredino pripovedi pripovedovalca, ki tke prejo spomina. Tako pred nami oživi življenje na nekdanji domači kmetiji, s prostori, predmeti, rožami na vrtu. Pa mamina podoba, podoba njenega življenja, garanja, vztrajanja, skozi katero presevajo pomisleki, občutki krivde, ker se je mati sama mučila z delom, razklanosti med domom iz otroštva in sedanjostjo. Subtilna zgodba, izpisana z roko pisca, ki dobro pozna človekovo dušo. V. K. Kramp Noč pritlikavo ždi nad pobočjem. Luna, to belo mleko visokega poletja, se zliva čez senožet, zlatasto, ker je ni nihče pokosil. Prečim pot, ki je nekdaj peljala do stare sosede, tako same, tako v drugem času. Še jo vidim, kako sedi na leseni klopi, vrti prste in moli. Včasih ima pred seboj knjigo in umazane naočnike. Vsi so odšli, vnukinje so se omožile, edina hči, tudi že pokojna, dva sinova, daleč proč. Pa je bila tam neka stara povezanost z zemljo, bila. Njeno tiho ždenje jo je slavilo, njene molitve so odvezovale svet. Ustavim se in za trenutek vidim njeno tresočo se, žilnato roko, polno peg, ki počasi nalije kavo v skodelico in mi jo porine po grobi leseni mizi. V očeh je imela svetlobo daljnih dni, ko se je kot mladenka omožila v to revščino, v kamnito hišo tik pod gozdom. Vsega je bilo malo, majhen hlev kar v hiši, nad njim soba, na desni kuhinja, na podstrešju pa seno za kravico. Nič drugega, soba, kuhinja … Tla so bila siva, betonska, prej najbrž kar zemljena, tako je bilo tu. Ob kamniti neometani steni je bila klop, malo naprej star štedilnik na drva, še prej je bilo ognjišče. Pod klopjo so bila drva, ob štedilniku tudi. In na žeblju so visele krpe. Zelena kredenca na levi, pod oknom prostor za škaf in staro zajemalko, obešeno na njem. Nikoli ni bila brez črne rute, tudi obleke, vedno črne, črna silhueta čez travnik … Vnukinja je bila vse poletje pri njej, ji prala, kuhala … Dolgolaso dekle, da … In rože. Spodaj pod škarpo, lepo polkrožno in visoko, tam so bile, vseh barv. Starka je vestno skrbela zanje, klečala, pulila pepel, se opirala na palico in se kremžila. Včasih je iz nje izpuhtel težak vzdih. In kadar se je napravljalo k dežju, je rada stala na pragu in prisluhnila. Vedeli smo, kaj posluša, vedeli. Tam za hribom je bila Soča, ob njej pa železnica. In kadar je zategli pisk priplaval na južniku, je vedela, da ji pozdrav pošilja sin, ki je bil strojevodja. S tem se je odžejala svoje samote. In še jo vidim, kako gre v gozd, pogrbljena, opirajoč se na palico, črna. Nazaj prinaša drva. Kakšna stišanost. Nekje v gozdu nekaj štrkne. Grem naprej in sedem na klop pod smreko, od koder se vidi lep kos posestva. Vse je zaraščeno, njiv ni več, košnja, letos zamuja, dež. Za hrbtom se mi plazi vlažen hlad. Strma streha hiše se črno šili v biserovino noči. Kakšna močna luna je nocoj. Nastavim obraz, da mi ga mesečina opljuska, še sam sem bela maska te noči. Zaprem oči in premišljam: Če bi bil tukaj, če bi … Mogoče bi gojil koze, mogoče bi … Zdaj ne več, ni moči, še malo in bo … Če bi … S tem »če bi« hodimo v ta naš opuščeni kraj in molimo stare molitve, ki so mrmraje zamrle v pozabljenih domačijah, sesutih v ničnost. Gozd si bo sam vzel nazaj, kar so mu prejšnji rodovi vzeli. Včeraj sem šel po stari gozdni cesti. Zlomka, ne prideš več skozi, gozd si jo je vzel. Še peš ne, no … Saj je napredek, vodovod, internet, telefoni. Telefoni, me zbode. Potipljem se po žepu, tam je. Odkar sem ga izgubil, se kar naprej preverjam. Sitno je bilo, veliko koristnih stikov sem izgubil. Telefon. Tu zgoraj so ga pozno dobili, čeprav je bil velikokrat obljubljen, pa … prekleta politika. Šele na robu osemdesetih … Primaknil sem, kar je bilo treba, da mama ne bi bila brez telefona, sorodstvo pa. To deljenje, to … Nisem mogel kar pustiti službe in priti, kadar bi bilo najbolj treba.   Mama in kramp, joj. Pridem neko deževno soboto domov. Že ko sem zavil na klanec k hiši, vidim črno postavo na travniku, vzdiguje kramp, zamahuje, rije … Bori se s kamni … Sama je kopala luknje za nosilce kabla, sama. Stric pa v kuhinji, stara mati so bili še živi, pa sestrična tudi in njen močni mož. Pa ti gledajo in se smejijo, kako je baba usekana, da koplje jame za telefon. Prekleta banda pokvarjena, privoščljiva. Nihče ji ni hotel pomagati, nihče. In skopala je že tretjo luknjo, zadnjo, s krampom … Takrat jih je imela oseminpetdeset let, leto prej je umrl oče, samo šestdeset jih je imel … Kmetija … Stara mati je še ukazovala, delala pa že dolgo ne več. Naša mama pa nevesta od drugod, to ni bilo prav, ni bila domačinka, zato zasmehovana, zato nesprejeta pri sorodstvu. Ustavil sem avto, šel ven, rahel pršec je bil, mama pa kar kramp pa … Šel sem do nje in ji rekel, naj vendar neha, da bom vzel dopust, pa da bom dokončal, jame poglobil do predpisane globine, skopal jarek za strelovod in vse drugo. Pa mi je rekla, da ona ne bo na nikogar čakala, na nikogar. Taka je bila do zadnjega, do svoje ugaslosti, zgodnje, trpke, pri šestdesetih … Kmetija je ugasnila … Telefon je zvonil v prazno. Tisto leto smo ga dobili, ja. Kupil sem ga, rdečega, saj … Če bi bil oče še živ, s kakšnim ponosom bi telefonaril. Sanjal je, da bo telefon, ker … Pregledal sem pogodbo, saj, pravniška radovednost. Potem sem res vzel dopust in skopal jarek za strelovod. Kakšne bedarije. Privleči sem ga moral od predsednika krajevne skupnosti. Ni se mu dalo vžgati malega traktorja, tudi za plačilo ne. Jaz bedak sem peš vlačil tisto sivo kovino, tisto čudno kačo po gozdni poti, skoraj kilometer daleč. Pa kaj nam je bilo? Lačni smo bili napredka v teh naših hribih. Ko je prvič zazvonil telefon. Iz pisarne sem klical mamo, jokala je, ko sva se slišala, jokala. Bele sledi so ostale na telefonski slušalki, posušene solze njene pozne sreče. Prepričan sem, da se ji je črevesni vozel naredil zaradi prenaprezanja. Vsa težka dela je hotela narediti sama. Mislila je, da bo z garanjem ohranila kmetijo, kako le. Pred leti je bila na operaciji slepiča, potem pa vozel, smrtonosni … Ne maram teh slik, belih rjuh, njene nemosti v komi in … Grozno, doma sem bil, tiste dni, ko je ležala v bolnišnici, da sem za silo skrbel za preostanek kmetije. Vsi so se odselili, stara mama je umrla štiri leta prej … Doma sem bil tistega mokrega aprila, ko je pozno popoldan zapel telefon, sporočilo iz bolnišnice … Pa ne bi več o tem, nocoj ne, me strese. Hlad je vse močnejši. Čutim, kako se vlažen jezik steguje in hoče postrgati spomine, ki so me tako bogato obložili. Pošumim skozi trave in grem čez senožet, da se nadiham svežine. Sklonim se in ovohavam stare trave, ta trpki vonj, ta trpeča izdihnina te skope zemlje, ki jo brusijo vetrovi. Obidem grmnino, ki leze v senožet in gledam domačijo, zdaj ostro belo, še vedno veliko in ponosno, šest oken zgoraj, spodaj štiri in dvoje vrat. Na oknih, ki so še cela, ne vsa, se zrcali mesečina. Zazdi se mi, da se mi posmehuje, da zares slišim srebrn smeh nekega opominjanja. Mislil sem, da bom vse obnovil, hodil za konec tedna, pa … Nosim težo noči v sebi in šumim, lomim trave, lezem proti domu. Kar nenadoma se zdrznem in vidim očetovo senco, na glavi ima povez sena. Koliko trpljenja je v tej hiši, koliko trudnih sopljajev, koliko znoja, koliko joka, koliko pesmi. Pa se je pelo spredaj pred hišo, še sam sem pritegnil, celo na kitaro sem igral. Včasih, ko sem še študiral, sem sedel zadaj za hišo in v večer igral, komu … Postavnim smrekam, oblakom, ki so drseli čez moje mlade sanje, čez norost časa. Povezi sena na upognjenih hrbtih. Zakaj si trmasti starci niso hoteli izboljšati življenja, zakaj? Živina je počivala v hlevih, oni pa so nosili seno na hrbtih. In to tudi od daleč, tudi dve uri hoda. Če to ni bilo samotrpinčenje!? In potem se še hvalijo s tem. Tu je bil zapovedan kult trpljenja. Danes je drugače, vsaka hiša ima vodovod, telefon, internet, vse moderno, terenci, poti asfaltirane, rože na balkonih, samo ljudi ni. Zaždeni so pred zasloni, delajo, negujejo trate … Včasih pa pesem, šipe so se tresle, ko so možakarji zapeli, pri nas kar dostikrat, ker je eden od stricev vsako poletje pripeljal sod vina … Moj prijatelj ni mogel dojeti, da so tako dobri pevci, da pojejo iz duše. Osupnilo pa ga je, ko je videl soseda, kako nosi seno, dva težka vola pa sta se mirno pasla na jasi. Ni razumel, čemu se tako mučijo, ni. Saj tudi jaz ne. Ta planota, ta trpka usojenost mojega rojstva. In potem večna Ljubljana, akti, sestanki, sodišča, stranke, usode … Še leto dni, še leto dni in odpluli bodo vsi obrazi … Če bi dal urediti, denar zdaj ni problem, žlahta. Ne pomaga mi, če sem pravnik, ne. Podpis, papir, solastništvo. Naj gre vse nekam … Streha je zanič, vrata so razpadla. Počasi podihuje k hiši. Koraki so težki. Računam, koliko bi moral vložiti. Nostalgija nima cene. Spodaj je ohranjena kmečka peč, edina še tu zgoraj, edina. Kakšna idila, sedeti ob peči z računalnikom, to dvoje … Preteklost in sedanjost. Mogoče bi pa naredil sestanek s preostankom sorodstva. Z menoj bi prišel še prijatelj Leon, on je bolj podkovan v zemljiškem pravu. Jutri ga pokličem. Prežgan s to odločitvijo grem pred hišo in gledam grm forzicije, ki se je obupno razrasel. Iz radovednosti odprem vrata v nekdanji hlev. Vidim kup orodja. In iz teme se sveti špica krampa, ker prav tja tiplje mesečina. Kako bode, pa prav tistega krampa, prav tistega. Bojan Bizjak
Teme
keramika Mateja Horvat uporabna keramika s cvetovi

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Bela keramika s cvetovi in pikami