Okvara ledvic pri sladkorni bolezni

11 avgusta, 2021
0
0

Če se funkcija ledvic zelo slabša, se lahko delovanje ledvic dokončno okvari in bolniku preostane zdravljenje z dializo ali pa postane kandidat za presaditev ledvice. Med kronične bolezni, ki lahko zelo prizadenejo delovanje ledvic, uvrščamo povišan krvni tlak in sladkorno bolezen. Pri sladkorni bolezni so izmed organov najbolj prizadete ledvice, oči in periferno živčevje.

Okvara ledvic pogosto poteka dlje časa brez kakršnih koli bolezenskih znakov, šele laboratorijske preiskave krvi in urina pokažejo prizadetost delovanja ledvic. Zato je zelo pomembno, da sladkorni bolniki redno hodijo na kontrolne preglede k svojemu izbranemu osebnemu zdravniku ali specialistu v diabetološko ambulanto.

Po 15 do 20 letih trajanja sladkorne bolezni prizadene okvara ledvic približno vsakega tretjega bolnika z diabetesom tipa 1 ter okoli 20 odstotkov bolnikov z diabetesom tipa 2. Okvara ledvic ali nefropatija pomeni slabo prognozo in skrajšano življenjsko dobo. Negativen učinek na potek bolezni je večinoma povečan z zelo povečanim tveganjem zaradi zapletov v srčno-žilnem sistemu. Število dializnih bolnikov s sladkorno boleznijo se povečuje pri obeh tipih sladkorne bolezni.

Prvi znak okvare ledvic

Prvi znak okvare ledvic je beljakovina albumin v urinu. Večanje količine albumina v urinu preprečujemo z dobrim nadzorom sladkorne bolezni, učinkovitim zdravljenjem povišanega krvnega tlaka, zmanjšanim vnosom beljakovin, prenehanjem kajenja ter zdravljenjem povišanih vrednosti maščob v krvi. Ti ukrepi so zelo pomembni, da bi dosegli cilj: to je preprečiti razvoj in napredovanje ledvične odpovedi.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 je pojav okvare ledvične funkcije v prvih petih letih od začetka bolezni zelo redek. Pri otrocih se nefropatija nikoli ne diagnosticira pred puberteto. Priporoča se, da se presejanje za prisotnost albumina v urinu opravlja vsaj enkrat letno. Okvara ledvic je predvsem pri bolnikih z diabetesom tipa 1 vedno v povezavi z diabetično okvaro mrežnice oziroma retinopatijo.

Vzorec urina in testni trakovi

Določanje vrednosti mikroalbuminurije poteka v obliki nočnega zbiranja urina ali pa z enkratnim vzorcem urina. V prvem primeru bolnik izprazni sečni mehur zvečer in zapiše natančen čas. Zjutraj urinira v zbirno posodo in zapiše čas. Najkrajši čas zbiranja urina je 6 ur. Vzorec se zbere v čisti posodi, ki se spravi na hladno. Albumin se v hladilniku ohrani do 2 tedna. Pri enkratnem zbiranju urina se določi razmerje med albuminom in kreatininom v prvem jutranjem urinu ali drugem enkratnem vzorcu urina. Pozitivni izvid je treba potrditi z določanjem hitrosti izločanja albumina iz urina, ki se je zbral skozi noč.

Uporabljamo lahko tudi metode določanja albumina s testnimi trakovi, vendar pa ti niso primerni za količinsko določanje mikroalbuminurije. Zdravljenje povišanega krvnega tlaka pri bolnikih s sladkorno boleznijo je treba začeti, če je diastolični tlak višji kot 90mm hg; pri bolnikih, ki pa že imajo tudi okvarjeno delovanje ledvic, pa je treba zniževati krvni tlak pri diastoličnem tlaku 80mm hg.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je pogosto tudi zožena glavna ledvična arterija – to še povečuje bolnikove težave zaradi krvnega tlaka in motenj delovanja ledvic. Funkcijo ledvic lahko ocenjujemo določanjem vrednosti ledvičnih presnovkov v krvi, in sicer kreatinina, sečnine in uratov.

Na kaj mora bolnik paziti

Bolnik mora zmanjšati vnos soli s hrano na 5 do 6 gramov dnevno, znižati čezmerno telesno težo, zmanjšati uživanje alkohola in povečati telesno dejavnost. Pri okvari ledvic je treba omejevati tudi vnos beljakovin v skladu s telesno težo bolnika in hkratnim omejevanjem vnosa fosfatov. Če bolnik ne upošteva natančno zdravnikovih navodil glede omejevanja vnosa beljakovin, lahko postane celo podhranjen. Pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 omejitev vnosa beljakovin ni potrebna.

Druge težave z ledvicami in sečili pri bolnikih s sladkorno boleznijo so pogosta vnetja sečil, povečano tveganje akutne ledvične odpovedi ob kirurških posegih, sepsi ali težjih poškodbah, nastanek inkontinence oziroma nehotnega uhajanja urina zaradi hkratne okvare živčevja mehurja ter odpoved ledvic zaradi uporabe kontrastnih sredstev pri preiskavah delovanja ledvic.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine