Vreme Naročite se
Zgodba za kratek čas
Če je pisec spreten, lahko z dobro izpeljanim pripovednim postopkom ustvari zanimivo, dobro zgodbo tudi iz precej vsakdanje snovi.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 1. september 2021 ob 12:47

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Za snov kratke zgodbe lahko vzamemo marsikaj. Seveda pa je potem vse odvisno od avtorjeve spretnosti, od tega, kako uporabi temo, motive, ideje, pa tudi, kako uporablja jezik, kakšen slog ustvari z njim. Če je pisec spreten, lahko z dobro izpeljanim pripovednim postopkom ustvari zanimivo, dobro zgodbo tudi iz precej vsakdanje snovi. Tako kot je na primer pisatelj Bojan Bizjak vzel snov iz življenja družine, ki se ravna pa potrebah sodobnega sveta in se preusmerja v turizem na kmetiji. Vendar niso vsi družinski člani navdušeni nad novotarijo, stari Jernej je do nje zadržan, saj je doživel tudi že drugačne čase. Spretno, s humorjem napisana zgodba.

V. K.

Gobe

Prelomljeno jutro je odzvanjalo skozi vnukovo potrkavanje ob skodelico; vztrajno, ihtavo, nečimrno. Nekaj je čebljal, štiriletnik, se menil sam s seboj, pogledoval proti oknu, kjer se je oktobrski hlad polagoma umikal sončnemu pramenju, zdaj že pregrizenemu čez hrib in streho novega hleva in skednja – starega je zet prezidal, dodelal. Kmečki turizem, da bo, je rekel. Pa me niso nič vprašali, če bi si jaz tega želel, prav nič. Kako delajo z mano, star sem, blizu devetdeset, saj … Maja jih bom drugo leto. Kmečki turizem, tri apartmaje dela, kmečki turizem, bog se usmili. In moja Katarina to kar sprejme, kar tako. Nič, kaj bo rekel ati, nič. Katarina, najmlajša, zdaj jih šteje petintrideset, službo še ima, on pa, saj jo je imel, pa … je Jernej premislil, naslonil glavo na levo roko in gledal vnuka, kako še kar tolče z žlico po skodelici, okrog ust je bil ves bel od mleka.

»Marko, a ne bi nehal, no,« mu je rekel in se spet zamislil. Lani je najel kredite, pravi, nekaj je tudi evropskih sredstev. No ja, svoj živi dan si nisem izposodil niti pare. Šlo je, kakor je šlo, pet otrok je bilo, pa gozd, delo v tovarni, kmetija … Zdaj pa kar kredite pa nekakšna evropska sredstva za razvoj hribovskih kmetij. Ja, tu zgoraj nas je malo, mi, Križnarjevi, Lesanovi, Bojčevi, pa konec. Včasih, ej … Petdeset kmetij v tem koncu, petdeset, polni pašniki, polni seniki, veliko mleka smo oddajali, menili smo se za lastno sirarno, na, zdaj pa. Mi imamo tri krave in nekaj bikcev. Saj ne rečem, zet, no … Dela, dela … Pa tudi sanja, ja, tudi. Kmečki turizem. A sploh ve, kaj to pomeni? Pranje, kuhanje, strežba, predpisi … Se zaveda? In naš mir, naš mir, adijo, naš mir. Da bi se tuji ljudje motovilili po … Ne, ne, mene niso nič vprašali, nič. Prepisal sem nanjo, si pustil stanovanje do smrti, na, zdaj pa to. Kakšen norec sem bil, da sem jima nasedel. Češ da se to mora urediti zaradi kreditov, da ga meni ne bi dali, ker sem … Ja, ja saj vem, prestar, prestar. Star sem, to že, ne pa neumen, to pa ne. In spet je zazvonila žlica, tokrat je padla po tleh. Markec se je zasmejal in rekel: »Na, pa je šla.«

»Nikamor ni šla, ti si jo vrgel, ti, poredno otroče. No, ti jo bom pobral, pa pazi, pazi. Pojej do konca ta tvoj futer, te lupine. Ne vem, zakaj ti mama kupuje to industrijsko hrano, če pa bi lahko spekla koruzni kruh, za v mleko je dober, ne pa to, te otrobe. Na, čakaj, ti jo splaknem, na,« je Jernej zastokal, se sklonil, pobral žlico in jo pod vročo vodo oplaknil. »Vidiš, še malo, pa bo mamica doma. Zdaj bo vedno doma, vedno. Ja, ja, pridno pojej, da boš močan kot konj,« mu je rekel in ga starčevsko pobožal po svetli kuštrovini.

»Dedi, zakaj se reče industrijska hrana?« je vprašal mali.

»Zato ker jo naredijo v tovarnah,« mu je potrpežljivo odgovoril Jernej.

»Zakaj se pa potem ne reče, da je tovarniška hrana?« se je mali razvnel in mahal z žlico, namesto da bi še jedel.

»Tako se reče, ker je industrija vse, kar so tovarne, no. Zdaj pa pojej že, no,« je postajal Jernej nejevoljen. Pogledal je po cesti, ali se bo prikazal avto. Zet je šel v gozd, ker je pripravljal drva za prodajo. In mali Marko je spet zajel jed, glasno zavzdihnil, kakor da bi bilo hranjenje zelo mučno opravilo. Jernej ga je ostro pogledal in si mislil: Takole se spakuje, kaj pa on ve, kaj je lakota, nič … Hvala bogu te nove generacije tega ne bodo vedele, vsaj upam. Mi pa, osemnajst nas je bilo, osem lesenih žlic, v skledi pa ajdova polenta z ocvirki in kislo zelje, pa zajemaj, pa lovi ocvirke … Oh, kakšen čas, kakšen čas v teh hribih. Zdaj pa naj bi bili turisti, si izmišljevali pozabljene jedi. Katarina je naredila neke tečaje, spravlja skupaj stare recepte, kuhala bo, kuhala, namesto da bi še naprej sedela v pisarni. Saj ne rečem, te nove reči, računalniki, joj … Pa ne vem, kako bo to, ne vem. Stare jedi, ajda, kislo zelje, repa, fižol, slive, krvavice, kaj pa vem. Zet je dober mesar, zna. Klobase naredi take, da … Pa salame, o … No, to se bo prodajalo, to verjamem. Pa sir tudi, ja, samo … Mala sirarna bo, domača, papirje že imata. Bog se usmili, koliko papirjev. In danes je spet šla v dolino na urad, še en papir. Še jih bo treba, še, ni še konca, ne. Papirji, ja. Skremžil se je in gledal malega, ki je le postrgal ostanek zajtrka, tokrat umirjeno položil žlico v skledo, si kar z rokavom obrisal usta in namrdnjeno rekel: »Dedi, a bomo imeli turiste?«

»Ne vem, menda ja. Na to se štimata, ja,« je Jernej rekel in našpičil pogled, ker je v ovinku zagledal Katarinin avto. No, pa je konec moje jutranje službe, ja, deset in nekaj minut je že. Madona no.

Po klepetu s Katarino je šel v gozd, da poišče še zadnje štorovke. Vedel je zanje, vse drugo je bilo že mimo. Veliko jurčkov je našel, veliko lisičk, sirovk. Katarina jih je vložila, veliko je vsega. Na pomlad naj bi prišli prvi turisti, na pomlad … Joj, joj … Pa tak mir je pri nas. Nimam rad ljudi, ne rečem, znanci, žlahta, tujci pa … In kaj bom jaz, kam se bom jaz umikal? Zakaj me nista nič vprašala, kar tako, saj, saj … Njihovo je, jaz sem samo gost … O glej, lepe so, bogato obložen štor, ga je odmaknilo od skrbljivosti, ki je vrtala vanj; v njem se je razraščala mogočna goba zaskrbljenosti, nemira in užaljenosti. Ta boj je trajal že od lanskega poletja, ko sta začela zidavo. Vse je šlo zelo hitro, ker sta najela podjetje, vse plačala s posojilom, zdaj pa … Lomilo ga je, smrkalo se mu je, kihnil je. Moj mir, naša odmaknjena kmetija z lepim razgledom na dolino. Visoko smo, 1005 metrov. Na, zdaj pa bodo tacali tuji ljudje, na. O, kaj sem moral dočakati, ga je stiskalo, ga prelamljalo in sililo v zatajevan drhtljiv jok. Solze so padale na gobe. Z nožičem jih je previdno odrezal in polagal v leseno košaro, solznino je sproti obrisal. Nasmrkal se je, se ves iztresel in se zagledoval v ponosno bukovo drevje, že nekoliko ogoljeno, le tu in tam so še medlele barve, ker je začelo vleči od juga, kakor so napovedali.

Od nekod se je jemala megla, videval jo je med spodnjimi debli, kako počasi rine vse višje, topla, sluzasta, jemajoča pogled. Tod sva s Tilko grabila listje za nastilj, zdaj tega ne delajo več. Pa sva ga grabila, ja, prav tod, ga je vleklo v spomine. In spodaj na kolovozu je bil voz, na njem pa malica, malo suhe klobase, kruh in črna ječmenova kava v volneni nogavici, da je ostajala mlačna. O, kako sva grabila, kako je listje šumelo. In opoldan sva se malo ulegla na listje, si odpočila … Zdaj pa bo šel mir, ga je spet zagrabilo. Naslonil se je na deblo, vzel robec in izprhal mučno tesnobo, ki ga je v tem letu zatiščala in mu jemala voljo do vsega, samo še gobe je rad nabiral. Od dne, ko je izvedel, da se bosta šla turizem, je bežal v gozd, niti za vnučka se ni kaj dosti zmenil.

Daljni sosed ga je obiskal in mu čestital, da so se tako odločili. Da tak turizem že imajo na drugem koncu v teh hribih in da denar leti. Da so si opomogli, da sta dokupila svet, da prodata vse, kar pridelajo, da nočitve nesejo. Megla se je zdaj že navrtinčila tudi do njega. S težko motnjavo v očeh je pogledal v krošnjo, ki je bila na severu že vsa gola. Na jugu pa so se rumenorjavi listi še upirali slinastemu sivemu jeziku megle, težke in vlažne, dišeče po drugačnem času. Pobral je košaro in se predal varni poti, ki jo je tolikokrat prehodil. Doma je bil že moder velik nov traktor na dvorišču. Vnuček je sedel na kupu peska in se igral s plastičnim traktorjem. Za danes je že končal, je pomislil Jernej. No, saj, ta megla, saj. Petek je, saj … Mali ga je samo pogledal in mu rekel, da dela novo cesto. No, no, mu je pokimal. V veži se je ustavi in odložil košaro. Preobul se je in se namenil v kuhinjo. Ustavilo ga je glasno govorjenje:

»Prekleto! Pa kako niso napisali, še zdaj niso napisali,« je slišal zeta.

»Niso mogli, ker rabijo še poročilo sanitarne inšpekcije, ki pride v sredo, a štekaš?« mu je odgovarjala Katarina.

»Inšpekcije, inšpekcije, same inšpekcije. Ej, če bi prej vedel, da bo tako komplicirano, bi šel raje kam ven delat, kaj pa vem, to bi naredil. Pa tak papir, pa tako soglasje, pa to, pa ono. Pa se zavedaš, kaj bo, se zavedaš? Vstajala bova sredi noči, da bova lahko vse naredila. Križnarjeva poglej, ona vstaja že ponoči, da pripravi v kuhinji, pomaga ji hči, to že, najin Marko je še majhen. No, on, on nori ves dan v gozdu pa na njivah, svinje futra, se trikrat na dan tušira, da lahko pomaga pri strežbi, ko imata vse polno. Ma ne moreš bit kmet in natakar, ne moreš, ej. V kaj sva šla? Vem, vem, tvoja služba se zapira, štekam to.« Sledil je kratek premolk.

»Pa naj gre vse skupaj po gobe,« je zavpila Katarina. Saj, saj, po gobe, se je Jernej stesnjeno smehljal in potrkal na steklo kuhinjskih vrat.

Bojan Bizjak

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Jan 2022 at 09:14

0 ogledov

Ingver, rahlo pikantna in topla začimba
Zagotovo vam bo všeč pomarančna marmelada z ingverjem ali pa topla limonada, v katero stresete malo ingverja v prahu in rjavega sladkorja. Poleg tega da je krasen dodatek jedem, pa je ingver tudi zdravilen: učinkuje proti mikrobom, redči kri, deluje protivnetno in znižuje krvni sladkor. Poskusite, dodajte ga na primer eni slani in sladki jedi. Rdeča leča s špinačo, korenjem in ingverjemSestavine (za 4 osebe): 100 g rdeče leče, 150 g zamrznjenih ali svežih špinačnih listov, 2 manjša korenčka, žlica kuminovih semen, žlička kumine v prahu, oljčno olje, manjša korenina svežega ingverja, solLečo operemo v mrzli vodi, da odplaknemo odvečni škrob. Stresemo jo v vodo in za kakšen centimeter prekrijemo z vodo ter dodamo 3 cm olupljenega ingverja v kosu. Kuhamo približno 15 minut. Nato ingver odstranimo, dodamo špinačne liste in malo soli. Kuhamo še nekaj minut, da se špinača zmehča in malo razpusti. Nato posodo z lečo in špinačo odstavimo z ognja in odlijemo odvečno vodo.Na drobno sesekljamo še 3 centimetre ingverja. Očistimo korenje, ga umijemo in narežemo na tanjša kolesca. Segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Na njem najprej prepražimo kolesca korenčka, ko se zmehčajo, pa dodamo vso kumino in sesekljani ingver. Pražimo še 2 minuti, nekajkrat premešamo in potem prelijemo s špinačo. Ponudimo takoj.  Jabolčni zavitek  z ingverjem Sestavine: za testo: 140 g moke, 25 g masla, 1 jajce, 2 žlici vode, ščepec soli; za nadev: 1 biolimona, 700 g sladko-kislih jabolk, za oreh ingverja, 35 g krušnih drobtin, 20 g piškotnih drobtin, 100 g sladkorja, 30 g rozin, 20 g ruma, maslo, sladkor po okusuNajprej naredimo testo: moko zmešamo s hladnim maslom, jajcem, toplo vodo in soljo. Testo dobro pregnetemo in pustimo počivati ​​v hladilniku 30 minut.Rozine oplaknemo in jih namočimo v rum. Olupljena jabolka narežemo na tanke rezine in jih potresemo z naribano limonovo lupinico, 2 žlicama sladkorja in naribanim ingverjem.Testo tanko razvaljamo. Po razvaljanem testu potresemo krušne in piškotne drobtine, po njih pa razporedimo tanke rezine jabolk ter odcejene rozine. Potresemo s preostalim sladkorjem in zavijemo.Zavitek prenesemo na pomaščen pekač, ga premažemo s stopljenim maslom in pečemo pri 190 stopinjah od 45 do 50 minut. Vsakih 15 minut ga premažemo s stopljenim maslom. Pečeni zavitek narežemo in potresemo z mletim sladkorjem.

Thu, 27. Jan 2022 at 08:40

0 ogledov

Krožnik juhe na mrzel zimski dan
Juh, ki jih lahko pripravimo, je nešteto. Če imate radi izdatnejšo juho, so to bobiči ali mehiška juha, in potem sta tu dve kremni, ena iz zelene z nadihom pehtrana in druga česnova z dodatkom timijana. V knjigi Ive Dolenc z naslovom Juhe – boste našli polno zanimivih receptov juh za vsak letni čas. Bobiči Sestavine: 250 g bobičev (mlade koruze), 130 g rdečega fižola, 250 g krompirja, 100 g hamburške slanine, pršutova kost, 4 stroki česna, šopek peteršilja, sol, poper V lonec damo kuhat fižol s pršutovo kostjo, ki smo jo prej prevreli in zamenjali vodo. Dodamo sesekljan peteršilj in česen. Ko je fižol kuhan, dodamo bobiče, na kocke narezan krompir in narezano hamburško slanino. Ko je vse kuhano, vzamemo iz juhe pršutovo kost, odluščimo meso in ga vrnemo v lonec. Krompir zmečkamo ter bobiče po potrebi dosolimo in popopramo. Mehiška juha Sestavine: olje, 200 g pustega govejega mletega mesa, 1 žlička moke, voda, 2 čebuli, 2 stebli stebelne zelene, narezani na podolgovate lističe, 2 korenčka, narezana na tanke podolgovate lističe, 3 sesekljani paradižniki ali pločevinka paradižnika, 1 žlička čilija v prahu, 1 žlička mlete kumine, sol Na olju prepražimo mleto meso, da dobi zlato barvo. Dodamo moko in nekajkrat premešamo, nato zalijemo z vodo. Zavremo in dodamo narezano čebulo, zeleno in korenje. Kuhamo 10 minut, nato dodamo sesekljan paradižnik, čili, kumino in sol ter znova kuhamo 15 minut. Ko si pripravljate sestavine za juho, kupite še vrečko tortilja čipsa. Juho v jušniku ali na krožniku okrasite z lističi korenja in nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem ter dodajte nekaj čipsov. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran (lahko zamrznjen), 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupimo, narežemo na kocke in na hitro podušimo na oljčnem olju. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, zalijemo z jušno osnovo in kuhamo do mehkega. Ko sta krompir in zelenjava kuhana, zmešamo juho s paličnim mešalnikom in znova zavremo. Pehtran sesekljamo in ga skupaj s kislo smetano dodamo juhi. Preden juho ponudimo, jo popopramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Česnova juha s timijanom Sestavine: oljčno olje, 2 čebuli, 16 strokov česna, 2 krompirja, 100 ml belega suhega vina, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, popečen kruh, timijan V ponev damo oljčno olje, sesekljano čebulo in strt česen. Pokrito dušimo na nizki temperaturi, dokler se ne zmehčata, vendar ne smeta porumeneti, sicer bo juha grenka. Vmes večkrat premešamo. Dodamo belo vino in malo pokuhamo, da izhlapi. Nato dodamo olupljen in narezan krompir, jušno osnovo, posolimo in zavremo. Kuhamo 40 minut. Juho nekoliko ohladimo in zmešamo v mešalniku. Dodamo sladko smetano in juho znova segrejemo. Prelijemo jo v jušnik ali na krožnike in vložimo popečene kruhove kocke s timijanom. Kruhove kocke s timijanom naredimo tako, da dan star bel kruh narežemo na kocke. Pekač obložimo s papirjem za peko, stresemo nanj krušne kocke, jih malo posolimo in potresemo s sesekljanim svežim ali zdrobljenim suhim timijanom in nekaj minut popečemo v pečici, da postanejo hrustljave. Veliko zamisli za pripravi juh najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse        

Wed, 26. Jan 2022 at 16:57

120 ogledov

Okužbe sečil
Okužbe sečil delimo na enostavne in zapletene. Zaradi kratke in ravne sečnice, ki leži blizu zadnjika, ženske zbolijo do 30-krat pogosteje kot moški, najpogosteje gre za mlajše, sicer zdrave ženske. Okužbe sečil sodijo med najpogostejša vnetna obolenja. Ponavljajoča se vnetja ima kar četrtina žensk, starejših od 65 let. S starostjo pa se pogostnost vnetij sečil poveča tudi pri moških, večinoma zaradi težav s prostato. Povzročitelj vnetja je najpogosteje bakterija Escherichia colli (E. coli), ki izvira iz debelega črevesa. Pot okužbe vodi večinoma po sečnici navzgor, redkeje se vnetje razširi po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetje sečil lahko povzročijo tudi drugi mikroorganizmi (virusi, glivice) ter kemični (citostatiki) ali fizikalni dejavniki (denimo obsevanje). Zdravi moški le redkokdaj zbolijo, saj je njihova sečnica anatomsko oddaljena od zadnjika, izločki prostate pa delujejo baktericidno (uničujejo bakterije). Med preproste okužbe uvrščamo vnetje mehurja (cistitis) in vnetje ledvice (pielonefritis) pri mlajših, zdravih ženskah. Med zapletene okužbe pa sodijo okužbe pri bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, otrocih, nosečnicah, pri starejših od 65 let, bolnikih s spremljajočimi sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (npr. bolniki s sladkorno boleznijo), bolnikih z vstavljenim trajnim urinskim katetrom. Med zapletene sodijo tudi okužbe, pri katerih trajajo bolezenski znaki več kot teden dni, in ponavljajoče se okužbe sečil. Okužbe različnih delov sečil Vnetje mehurja se kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, uriniranjem po kapljicah ter nenehnim tiščanjem na vodo. Zasledimo lahko temnejši urin neprijetnega vonja, včasih je tudi krvav. Bolniki lahko navajajo nelagodje v spodnjem delu trebuha nad sramno kostjo, telesna temperatura pa navadno ni povišana. Pri vnetju ledvic in ledvičnega meha ima poleg značilnih znakov vnetega mehurja bolnik še povišano telesno temperaturo (38 stopinj in več), mrzlico, čuti bolečino v ledvenem predelu, slabost in bruha. Vnetje sečnice ali uretritis lahko poteka brez kliničnih znakov ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in/ali z izcedkom. Okužbo dokažemo z brisom sečnice. Pri tovrstnih težavah moramo pomisliti tudi na okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. V tem primeru zdravimo oba partnerja hkrati. Dolgotrajna asimptomatska okužba z nekaterimi bakterijami, denimo klamidijo, pri ženskah lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, zunajmaternična nosečnost). Pri akutnem vnetju prostate ali prostatitisu pa ima bolnik povišano temperaturo, bolečine v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije (hoteno izločanje seča brez bolečin v normalnem curku) ter tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (retenca urina). Pri nebakterijskem vnetju prostate je potek pogosto kroničen, kaže se z nejasnimi bolečinami v presredku, z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji. Bolnik ob tem nima povišane telesne temperature, izvid urina je normalen. Ugotavljanje, zdravljenje in preprečevanje okužb Za laboratorijsko potrditev okužbe spodnjih sečil potrebujemo izvid urina (urinski listič, izvid sedimenta) ali urinokulturo z antibiogramom, s tem določimo število in vrsto bakterij ter najustreznejši antibiotik. Zelo pomembno je, da je vzorec urina oddan pravilno. Odvzeti je treba vzorec srednjega curka urina pri prvem jutranjem uriniranju, spolovilo naj bo umito, prvi curek se spusti v školjko, srednjega se odda v posodico, končni curek se zopet zavrže. Pri zapletenih okužbah sečil je potrebno opraviti tudi ultrazvočno preiskavo sečil, da izključimo morebitne motnje pretoka seča. Zastajanje seča namreč vodi v hitrejše razmnoževanje bakterij, ki lahko prehajajo v kri in vodijo v nastanek sepse. Okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Glede na zapletenost in mesto okužbe se predpiše najprimernejši antibiotik in trajanje zdravljenja, ki je lahko v razponu od enkratnega odmerka pa vse do treh tednov. Za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil se svetujejo različni ukrepi, in sicer povečan vnos tekočin, pogostejše praznjenje sečnega mehurja, pravilna uporaba toaletnega papirja, ustrezno spodnje perilo. Pitje brusničnega soka je eden najbolj znanih ukrepov za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil, saj številne raziskave kažejo, da plodovi ameriške brusnice vsebujejo proantocianidine, ki ovirajo vezavo škodljivih bakterij (predvsem E. coli) na tkivo v mehurju in sečnici.  Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Wed, 26. Jan 2022 at 16:31

143 ogledov

Pečemo iz zalog: sladice z jabolki in suhimi slivami
V tem mesecu pregledujemo zaloge v shrambi, zmrzovalniku in kleti, saj bo kar naenkrat prišla pomlad in z njo tako težko pričakovana sveža zelenjava in sadje. Do takrat pa ravnajmo gospodarno, saj lahko iz povsem preprostih domačih sestavin včasih naredimo krasne jedi, tudi sladice. Cimetovo pecivo z jabolkiSestavine (za tortni model premera 26 cm): za biskvit: 6 jajc, 150 g mletega sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 4 dl polnomastnega mleka, 350 g moke, 1 vrečka pecilnega praška, 3 zvrhane žličke mletega cimeta, 5 zdrobljenih klinčkov, ščepec mletega muškatnega oreščka, naribana lupinica 1 biolimone; za nadev: 450–500 g jabolk; za posip: mleti sladkorJabolka olupimo. Približno dve tretjini jih naribamo, preostale pa narežemo na tanke krhlje.Jajca ločimo na beljake in rumenjake in beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake penasto umešamo z mletim in vaniljevim sladkorjem, nato pa počasi dodajamo mleko in po žlicah še moko, presejano s pecilnim praškom. Dodamo cimet, klinčke, muškatni orešček, limonovo lupinico ter naribana jabolka in krhlje – nekaj jih pred tem prihranimo za na vrh kolača.V maso postopoma nežno vmešamo še sneg ter jo vlijemo v tortni model, namaščen in obložen s papirjem za peko.Pečemo pri 180 stopinjah od 45 do 55 minut. Ko se začne biskvit med peko strjevati, ga vzamemo iz pečice, obložimo z nastrganimi jabolki in krhlji, ki smo jih prihranili, in spečemo do konca. Preden pecivo ponudimo, ga potresemo z mletim sladkorjem. Torta s suhimi slivami Sestavine (za tortni model premera 22 cm): 240 g moke, 60 g jedilnega škroba. 150 g masla, 200 g suhih sliv brez koščic, 100 g orehovih jedrc, 4 jajca, 180 g sladkorja, 200 ml mleka, 4 žlice rum, 1 biolimona, ščep mletega cimeta, 1 žlička moke, 2 žlici mletega sladkorja, 1 vrečka pecilnega praška, solVsaj eno uro, preden se lotimo priprave torte, vzamemo maslo iz hladilnika in ga narežemo na koščke, da se hitreje zmehča.Slive narežemo na 3 ali 4 koščke in jih damo v skledo. Prelijemo jih s toplo vodo in dodamo rum, da se zmehčajo in razvijejo okus. Orehe grobo sesekljamo. V večji skledi z metlicami električnega mešalnika stepamo jajca skupaj s sladkorjem, cimetom in ščepcem soli, dokler zmes ne naraste in se ne naredijo mehurčki. Dodamo zmehčano maslo in še naprej mešamo, dokler ne postane zmes enotna.Zmešamo moko, škrob in pecilni prašek. Mešanico suhih sestavin dodajamo polagoma, izmenično z mlekom. Mešamo pri majhni hitrosti, dokler ne postane masa gladka. Nazadnje z lopatko primešamo malo naribane limonove lupinice.Orehe rahlo pomokamo, stresemo, da odstranimo odvečno moko in jih z lopatko vmešamo v testo. Slive ožamemo in jih približno polovico vmešamo v zmes. Zmes vlijemo v namaščen in pomokan model in jo poravnamo. Preostale slive po želji porazdelimo po površini, tako da jih rahlo potopimo v testo.Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, od 40 do 45 minut, pazimo, da površina ne potemni preveč. Proti koncu peke v sredino torte zabodemo zobotrebec: če je suh, vzamemo model iz pečice, sicer pa pečemo še 5 do 10 minut in potem znova naredimo preskus z zobotrebcem.Torto vzamemo iz pečice, počakamo, da se ohladi, jo vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi na rešetki. Potresemo jo z mletim sladkorjem in ponudimo. Več receptov za sezonske slaščice boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/minini-cukri

Wed, 26. Jan 2022 at 16:25

129 ogledov

Kako negujemo volnene odeje
 Pomembno je, da notranjost stanovanja dovoljkrat brišemo, pometamo in sesamo, da odstranimo čim več prahu. Poleg tega večkrat peremo ali kako drugače čistimo vse tekstilije v prostorih, na primer zavese, odeje, posteljnino, preproge. Prostore tudi dovolj zračimo in z vlažilnikom, ki kaže stopnjo vlažnosti v prostoru, preverjamo, ali je zrak dovolj vlažen. Pozimi veliko časa prebijemo zaviti v udobne tople odeje, zato je v tem času še posebno pomembno, da jih dovolj negujemo. Volnene odeje smo včasih lahko prali le ročno, v novejših pralnih strojih, ki imajo poseben program za nežno pranje volne do 30 stopinj in zmanjšano centrifugiranje, pa jih lahko peremo tudi strojno. Po pranju odeje posušimo na ravni površini, ne obesimo jih, ker lahko spremenijo obliko. Sušimo jih na zračnem mestu, nikakor ne v sušilnem stroju ali, ko bo topleje, na neposrednem soncu, ker se lahko skrčijo. Če ni na etiketi navedeno drugače, odeje lahko likamo, vendar na nizki temperaturi, najbolje, ko so še rahlo vlažne, ali pa jih prelikamo tako, da nanje polagamo vlažno krpo. Volneno polnilo Odeje, prekrivala in blazine z volnenim polnilom in bombažno prevleko lahko peremo doma ročno ali v pralnem stroju pri 30 stopinjah na programu za volno, toda le, če nimajo veliko polnila. Tistih izdelkov, ki imajo več volnenega polnila, ne perite doma. Pred kakršnim koli poskusom preberite nalepko za vzdrževanje. Posteljna pregrinjala in blazine, ki so v celoti izdelane iz volne, je najbolje odnesti v kemično čistilnico, enako storite tudi z nadvložki za vzmetnice. Za izdelke, ki jih lahko operemo doma, obvezno uporabimo posebni detergent za volno. Vsak dan prezračimo Me glede na to, ali imamo volnene odeje, blazine s prevleko ali polnilom, pa je pomembno, da volnene odeje in posteljnino z volnenim polnilom vsak dan prezračimo in jo rahlo pretresemo. Tako bo iz nje izhlapela telesna vlaga, obenem pa bomo ohranili njeno mehkobo in svežino. To je še posebno pomembno za tiste volnene odeje in blazine, ki jih ne smemo prati doma, pač pa jih lahko le odnesemo v čistilnico.

Wed, 26. Jan 2022 at 16:00

149 ogledov

Korenovke in gomoljnice niso le dolgočasna hrana
Med korenovkami je nekoliko manj znan pastinakov koren, ki bi ga ob bežnem pogledu lahko zamenjali z veliko peteršiljevo korenino. Čeprav je sladkastega okusa, ga pogosteje dodajamo slanim jedem. Iz gomolja zelene lahko naredimo rosti, tradicionalno švicarsko jed. Pripravlja se iz krompirja, mi pa bomo namesto njega uporabili naribani gomolj zelene. Svežo repo pa bomo uporabili za narastek, ki se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Jajčni rezanci s pastinakom in slanino Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih jajčnih rezancev, 2 pastinaka, 1 žlica oljčnega olja, 1–2 vejici svežega timijana, 20 g masla, 200 g dimljene slanine, sol, sveže mleti črni poper, parmezan V višjo kozico nalijemo vodo in jo postavimo na ogenj. Ko zavre, stresemo vanjo rezance in posolimo. Skuhamo jih po navodilih na embalaži. Testenine naj bodo še čvrste na ugriz. Pazimo, da jih ne prekuhamo! Pastinak olupimo in narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na vročem oljčnem olju. Nato popečemo še slanino, narezano na trakove. Ko je slanina hrustljavo zapečena, jo vzamemo iz ponve. Kuhanim rezancem odvzamemo skodelico vode, v kateri so se kuhali, preostalo tekočino pa odlijemo. Rezance umešamo k pastinaku, dobro premešamo in po potrebi prilijemo malo prihranjene vode. Nazadnje umešamo maslo in hrustljavo slanino. Če so rezanci presuhi, prilijemo še preostalo vodo. Potresemo jih s svežimi timijanovimi lističi, sveže mletim črnim poprom in sveže naribanim parmezanom.   Rosti z zeleno in slanino Sestavine: 3 rezine hamburške slanine, košček masla, 2 žlički olja, 1 gomolj zelene, 1 žlička sveže sesekljanega peteršilja, 2 žlici naribanega parmezana, 1/2 žličke soli, 1/8 žličke sveže mletega črnega popra, ¼ žličke česna v prahu Hamburško slanino narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na koščku masla, da postane hrustljava. Medtem olupimo gomolj zelene in ga naribamo. Potrebujemo jogurtov lonček naribane zelene. Pomešamo jo s sveže sesekljanim peteršiljem, naribanim parmezanom, česnom v prahu, soljo in sveže mletim črnim poprom. Dobro pomešamo, da se sestavine povežejo. Nazadnje umešamo kockice popečene hamburške slanine in zmes prestavimo v naoljeno ponvico. Z leseno žlico ali kuhalnico jo enakomerno razporedimo po ponvici. Rosti pečemo na zmernem ognju 5 minut, da se spodaj zlato obarva in postane hrustljav, po vrhu pa ostane zmehčan. Na mizo ga postavimo v ponvici ali preložimo na krožnik. Ponudimo še toplega, s kosom kruha s semeni. Rosti je tradicionalna jed iz Švice, pripravljena iz krompirja. Namesto krompirja pa lahko uporabimo tudi sladki krompir, korenje …   Narastek z repo Sestavine: 3 srednje velike repe, 25 g masla, 2 jajci, 3 žlice pšenične bele moke, 1 žlica rjavega sladkorja, ½ zavitka pecilnega praška, sol, ščep muškatnega oreščka; dodatki: 2 pesti drobno mletih krušnih drobtin, 20 g masla Repo olupimo in narežemo na kockice. Stresemo jih v kozico, prilijemo hladno vodo, posolimo in postavimo na ogenj. Ko voda zavre, kozico pokrijemo s pokrovko in repo kuhamo do mehkega, približno 10 minut. Nato jo odcedimo in malo pretlačimo s tlačilko za krompir, dodamo maslo in razžvrkljani jajci. Vse dobro premešamo. V drugo skledo presejemo moko in jo pomešamo s pecilnim praškom, rjavim sladkorjem in naribanim muškatnim oreščkom. Mešanico dodamo pretlačeni repi in dobro premešamo. Maso preložimo v plitev pekač, po vrhu pa potresemo krušne drobtine, pomešane z zmehčanim maslom. Pekač potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo dobrih 30 minut, da se drobtine na narastku rjavo zapečejo. Narastek z repo se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Veliko receptov za jedi iz korenovk in gomoljnic boste našli tudi v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  
Teme
Pisana njiva kratka zgodba kratka proza iz kmečkega življenja

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za kratek čas