Izguba občutka varnosti in nadzora povzroča jezo

3 decembra, 2021
0
0

Negotova prihodnost, strah pred okužbo in posledicami morebitne okužbe, strah pred izgubo bližnjih, dvomi glede cepljenja, razne omejitve, hitro spreminjanje pravil vsakodnevnega delovanja, pomanjkanje stikov, razdeljenost družbe … Izguba občutka varnosti in nadzora nad lastnim življenjem povzroča v nas občutke negotovosti, stres, žalost, tesnobo ali jezo.

Vsi občutimo dolgotrajen občutek negotovosti, nemoči v teh kritičnih razmerah, vse bolj prevladujejo tesnoba in izguba upanja pa tudi zaupanja, to pa seveda lahko povzroči vrsto duševnih težav. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko kot posledico vsega naslednje mesece in leta pričakujemo, da se bo število duševnih motenj zelo zvečalo.

Kako prepoznamo duševno stisko

Duševne stiske ljudi se lahko kažejo na različne načine. Pogosto kot glavoboli, razne bolečine, znaki depresije, kot so pomanjkanje energije, utrujenost, nespečnost. Več je nasilja v družinah in partnerskih odnosih ter na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da se je med epidemijo covida-19 zvečalo pitje alkohola. Alkohol zmanjšuje odpornost, saj negativno vpliva na imunski odziv organizma. Pri virusnih okužbah lahko zato poveča dovzetnost za okužbo ali pripomore k težjemu poteku bolezni. Obenem deluje razdiralno na odnose in povečuje stisko. Nekateri ljudje celo zmotno mislijo, da pitje alkohola uničuje novi koronavirus, spodbuja imunost in odpornost proti virusu – to seveda ne drži.

Strah pred izgubo dela, strah, da ne bomo mogli preživiti sebe, družine, da je ogrožen naš obstoj, poraja vedno večjo tesnobo ali depresivnost. S hudimi duševnimi stiskami se spopadajo tudi zdravstveni delavci, saj so močno preobremenjeni. Občutki krivde in depresivnost pa prežemajo marsikoga, ki je med epidemijo izgubil najbližjega, saj se nekateri od umirajočih svojcev niso mogli niti posloviti.

V stiski so posebno otroci in starejši

Epidemija covida-19 je terjala visok davek v duševnem zdravju ljudi vseh starostnih skupin, med bolj prizadetimi pa so gotovo otroci in mladostniki, ljudje, ki so že imeli težave v duševnem zdravju, in starejši.

Šolanje na daljavo, omejevanje socialnih stikov, negotovost glede lastnega zdravja in zdravja bližnjih, stalno spreminjajoča se navodila za šolanje, pomanjkanje sredstev v družini otrokom in mladostnikom vzbujajo tesnobo ter negotovost glede prihodnosti. Otroci za socializacijo in osebnostni razvoj nujno potrebujejo družbo vrstnikov, saj jim prav ta pomaga pri osamosvajanju. Potrebujejo red, občutek stalnosti, in zato sprememba oblike šolanja, odsotnost druženja v živo z vrstniki pri njih povzročata stiske. Otroci se na takšne okoliščine odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, intenzivneje iščejo družbo in stik z odraslimi. Strokovnjaki ugotavljajo, da se pri najstnikih pojavlja več težav na področju čustvovanja, učne in delovne motivacije, moteni so socialni odnosi. Zaznali so tudi naraščanje uživanja dovoljenih in nedovoljenih drog med ranljivo populacijo in družinskega nasilja.

V marsikateri družini opažajo hude duševne stiske v vseh generacijah in naraščanje odvisnosti. Negotove denarne razmere v marsikateri družini, delo od doma v neustreznih prostorskih in tehničnih razmerah ter še številni drugi dejavniki lahko močno posežejo v samo družinsko dinamiko in ustvarjajo napetosti, več je družinskega nasilja. Nove razmere prinašajo družinam veliko skupnega časa, vendar nekateri ljudje težko shajajo z bližino in povezanostjo, zato lahko postanejo razdražljivi, tudi nasilni.

Hude duševne stiske doživljajo seveda tudi starostniki. Strah pred okužbo in težkim oziroma usodnim potekom covida-19, zelo omejeni socialni stiki, osama, izoliranost tudi od najbližjih, pomanjkanje sredstev, prepovedi obiskov v domovih starejših občanov in seveda težje prilagajanje hitrim spremembam ter novi resničnosti so zanje izjemno stresni.

Sami lahko veliko naredimo za dobro počutje

Ohranjajmo socialne stike, in če pogovor v živo ni mogoč, lahko stike vzdržujemo po telefonu ali informacijskih tehnologijah. Pomembno je, da živimo čim bolj zdravo, da se hranimoizdravo in ne pretirano. Posebno če smo vezani na delo doma, je pomembno, da ne mislimo kar naprej na negativne stvari v tem času. Zdaj pozimi, ko je zunaj manj dela, si vzemimo nekaj časa zase. Poiščimo nove konjičke, ukvarjajmo se stvarmi, ki nas zanimajo. Poskrbimo za dovolj kakovostnega spanca. Kljub temu pa je pomembno, da se gibljemo v varnem okolju in se znamo varovati. Zato se poučimo o bolezni, informacije iščimo pri zanesljivih virih, na primer pri osebnem zdravniku, na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ipd.

Can Stock Photo 

Pogovor je ključ do drugega

Še posebno pozorni moramo biti na morebitne duševne stiske otrok. Pomembno je, da ste otroku na voljo, da mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi, da ste mu na voljo za pogovor in igro. Bodite strpni in ljubeči, otroku povejte, da je to obdobje, ki bo minilo. Omejite čas pogovora o koronavirusu, osredotočite se tudi na druge vidike našega življenja. Otroku omogočite igro, sprostitev, počitek. Zavedajte se, da smo otrokom odrasli zgled. Nujno je, da znotraj družine dovolimo sebi, partnerju in tudi otroku, da se lahko umaknemo, nujno je tudi, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in odzive.

Nikar ne pozabite tudi na starejše. V takšnih razmerah je nujno treba priskočiti na pomoč starejšim svojcem, sosedom in sokrajanom. Pogovarjajte se z njimi, pa četudi le po telefonu, vprašajte jih, ali jim lahko kako pomagate. Že samo pogovor bo starejšim zagotovil, da niso sami in da se lahko obrnejo na vas, če bo treba. Morda lahko zanje zgolj skočite v lekarno ali trgovino po najpomembnejše življenjske potrebščine, zdravila.

Pomembno je, da ste otroku na voljo, da mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi, da ste mu na voljo za pogovor in igro. Bodite strpni in ljubeči, otroku povejte, da je to obdobje, ki bo minilo.

 

Kam po pomoč, ko smo v stiski

Najpomembnejše je, da reševanje zdravstvene krize poteka vzporedno z reševanjem krize na področju duševnega zdravja, saj se bodo težave v duševnem zdravju po napovedih strokovnjakov krepile še dolgo potem, ko bo zdravstvena kriza že izzvenela. Veliko ljudi se v duševni stiski obrne po pomoč k svojim najbližjim, prijateljem, včasih pa so zadeve tako resne, da bi potrebovali strokovno pomoč. Zaradi pomanjkanja časa, mogoče sramu, občutka, da ne obvladujejo položaja, pa se za tovrstno strokovno pomoč kar ne odločijo. Ker so razmere kritične, so seveda nastale tudi težave z dostopnostjo do strokovnjakov, čakalne vrste pri kliničnih psihologih, psihologih, psihiatrih in pedopsihiatrih se podaljšujejo. Vendar to ne smejo biti razlogi, da bi odlašali iskanje strokovne pomoči, ki je ob resnejših, dolgotrajnejših duševnih težavah potrebna.

V Sloveniji deluje dobro vzpostavljena mreža psihološke podpore v primerih duševne stiske. Deluje pomoč po telefonu, razne svetovalnice, kamor se lahko obrnete, če postane vam ali vašim otrokom prehudo. Zelo veliko koristnih vsebin lahko najdemo tudi na internetu (#tosemjaz – spletni portal, namenjen otrokom in mladostnikom, Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področij, NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM, OMRA – spletni izobraževalni portal, namenjen odraslim pri seznanjanju z motnjami razpoloženja, njihovemu prepoznavanju in iskanju rešitev s strokovno pomočjo ali z različnimi oblikami samopomoči). Obstaja tudi ČvekiFON, brezplačni klepetalnik za starejše, ki jim omogoča pogovor s sovrstniki (080 38 07, vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi ob koncu tedna). V več zdravstvenih domovih po Sloveniji delujejo centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centri za duševno zdravje odraslih. Obrnete se lahko tudi na Posvet (Center za psihološko svetovanje), njegove svetovalnice so na voljo v različnih slovenskih mestih (brezplačno psihološko svetovanje, 031 704 707, vsak delavnik med 8. in 16. uro, info@posvet.org).

Če se znajdete v duševni stiski, lahko pokličete katero izmed spodaj navedenih telefonskih številk, saj ostaja telefonska pomoč v Sloveniji še vedno dostopna 24 ur na dan, vse dni v tednu. Na voljo so:

klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro)
zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/dan, vsak dan, brezplačen klic)
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro, brezplačen klic). Otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici e-tom.si.
Zavedati se moramo, da se vsaka epidemija prej ali slej konča, in sprejeti, da je življenje polno sprememb, ki se jim je treba prilagajati. Poskrbite zase, za svoj notranji mir in ravnovesje. Pomagajte starejšim, ne pozabite na stiske otrok. Otroci v primerjavi z odraslimi še ne zmorejo razumsko dojemati in se odzivati na številne informacije, ki krožijo okoli njih, ne razumejo vsega, zato so lahko njihove stiske še toliko večje. Pazite nanje in jim bodite dober zgled.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine