Vreme Naročite se
Zgodba za najdaljšo noč
S prazničnega literarnega natečaja je tudi tale kratka zgodba o nekem silvestrovanju.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 30. december 2021 ob 10:26

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Silvestrska noč

V drugi polovici decembra se ne glede na vreme vedno zgodaj zvečeri. Še traja nekakšna zakasnela jesen, kislo mrčav čas je to, z veliko megle, pršenja, tudi vetra. Marsikdo postane malodušen ali grintavo revmatičen. Tako je pač zato, ker je to čas, ko se leto povsem postara.

»Kako si se torej odločil, Franjo?« je postavila predenj skodelico dišeče kave, dolila do roba sveže namolzenega mleka in priložila rogljiča z marmelado. A Franjo je molčal. Le pogledal jo je in počakal, da bo Simona prenehala prestavljati posodo na štedilniku in prisedla. Kajti vprašanje – in odgovor – sta zadevala oba. Potem se je le pomaknila s stolom tesno k robu mize, sklenila roki kot k molitvi, obmirovala in ga vprašujoče pogledala.

»O tem sem razmišljal, priznam, da si me prehitela z vprašanjem. Kakor koli že, odločiva se skupaj, kajne?« Srknil je prvi požirek kave, še bolj je zadišala, in prigriznil pecivo. Simona je nalašč molčala. Vedela je, bolje je počakati na njegovo mnenje, odločitev. Dasi je tudi vedela, da zna marsikdaj njegovo prvotno mnenje spremeniti sebi v prid. A ta trenutek je bilo najbolje biti tiho. »Verjel sem, da bomo letošnjo silvestrsko noč še preživeli skupaj. Mislim, kot družina. Kot vseh najinih, naših dvajset skupnih let! Ampak, razumem, otroci naglo odraščajo …« Spogledala sta se, za nekaj dolgih  trenutkov pomolčala in v mislih preletela čas, kot je Franjo rekel: naših skupnih dvajset let.

Ajej, kako otroci hitro odrastejo!

Res je bilo tako. Starejši sin bo naslednje leto dopolnil drugo okroglo, srednji sedemnajst in najmlajši le eno leto manj. Doslej jima je nekako uspevalo, da sta s spodbudo pa z nekaj njihovimi prijatelji obdržala na silvestrski večer družino skupaj. Doma. A to leto so jima otroci že pred časom povedali, da bo vaška mladina silvestrovala v novem gasilskem domu, na katerega so bili zelo ponosni. Kot mladi člani društva in sodelujoči v vseh delovnih akcijah. Nekako samoumevno je bilo … Nista jim želela nasprotovati. Še vedno je boljše tako, kot da bi šli v kak oddaljen razvpit lokal. Franjo in Simona sta se znašla pred vprašanjem, kako torej preživeti ta enkratni večer v letu. Nista bila več mlada, a še zdaleč ne tako stara, da bi ves večer preživela sama doma ob krušni peči in gledanju televizije.

Kot nalašč in nenadejana priložnost se je pred kratkim na oglasni deski sredi vasi pojavil plakat, na katerem je pisalo: Koča Pod robom organizira silvestrovanje z bogatim kulinaričnim menijem … Vabljeni … Rezervirajte si!

Še preden sta pozajtrkovala, sta bila enakega mnenja, da si tokrat po dolgih letih lahko tudi onadva privoščita silvestrovanje nekje drugje, drugače.

»Saj ne bova ostala vso noč. Ko se bova naveličala, greva domov,« sta se strinjala. In si rezervirala.

Silvestrsko popoldne je bilo kljub vsemu evforično in razgibano. Mladi so že pred božičem okrasili prostor v gasilskem domu, priskrbeli nekaj hrane in  – predvsem pijače – ter nekaj manj nevarne pirotehnike. In seveda glasbeni »ropot« v njihovem slogu! Franjo in Simona sta se dogovorila, da namesto razkošne pozne večerje v prvem mraku najprej požegnajo okrog hiše, nato pripravijo poznopopoldanski obrok, dokler bodo še vsi skupaj. Ker ni dobro iti od doma lačen.

Vreme je bilo precej neprijazno. Po dolini se je že nekaj dni valjala megla, bilo je mrzlo. Više zgoraj je že zapadlo nekaj snega, vendar ni pobelil doline.

Potem se je hiša izpraznila, postalo je tihotno. Govedo v hlevu je mirno prežvekovalo. Franjo in Simona sta se po dveh desetletjih spet pripravljala na silvestrovanje. Kaj obleči, kaj obuti? Koča Pod robom ni bila kakšen prestižni hotel. Tja gor so navadno hodili v gojzarjih, če je bilo mokro, poleti v športnih copatih. Ker je zima, se je treba dovolj obleči. Tudi v tem sta se strinjala. A Simona, kot ženska, si je vseeno oblekla lepo svileno bluzo, čeznjo primerno jopico, tople črne hlače, visoke usnjene škornje in novo belo bundo.

»Psa bom zaprl v hlev, ker se boji pokanja in ni vajen, da bi ne bilo nikogar doma. Bolje se bo počutil,« je sklenil Franjo. Še enkrat je šel okrog hiše, nato je odprl garažna vrata, zapeljal fiata na dvorišče in počakal ženo. Ta je ugasila večino luči in zaklenila vrata. Prisedla je vsa urejena, čeprav je oba navdajala nekakšna neznana tesnoba, ker že tako dolgo nista šla na tak večer z doma. Sama!

»Greva?«

»Ja, pojdiva!«  

Asfaltirana cesta, ki je vodila skozi vas, je bila precej prazna. Za razsvetljenimi okni so utripale raznobarvne lučke, marsikje tudi na dvorišču. Navzgor po makadamu in naprej skozi gozd je bilo na poti še veliko odpadlega mokrega listja. Žarometi so počasi odvijali ovinke in pobirali kilometre skozi meglo. Potem se je ta zredčila, sem in tja se je v prisoji zableščal sneg. Bilo ga je vse več, tudi na poti, kjer so si sledili sveži odtisi avtomobilov.

»Sem mislil, da je cesta do vrha kopna.« Franjo je enakomerno tiščal na plin, da bi ne obtičala kje sredi strmega klanca.

»Saj nisva mogla videti iz te dolinske megle,« ga je zagovarjala žena.

In tedaj, ups! – sredi strmega klanca je sredi ceste ležalo nekaj belega, robato okroglega, prevelikega.

»Glej, snežna kepa! Dodal bom gas, da jo prevozim!« Avto je dobil pospešek, pokadilo se je za njim, a tedaj BUM! Ni bila snežna kepa, ampak odkrušena skala, ki jo je sprožila divjad, najbrž gams, z zgornjega robovja; skale sta se oprijela sneg in mokro listje, zakotalila se je navzdol in obtičala sredi ceste. Prestrašena Simona je pod nogami začutila nenavaden sunek, nato vzboklino, kolesa so se zavrtela v prazno, avto je zahrumel, se ustavil, zagugal. Franjo je na vso moč pritisnil na zavoro.

»Ojoj!« je kriknila Simona, »kaj bova zdaj?!« Tako kot zgoraj je bil tudi pod cesto strm breg, porasel s slabo gmajno. Više zgoraj ni bilo nobenega zaselka in bog vedi, ali bo ta večer še kdo pripeljal sem gor. Razen morda še kdo za silvestrovanje? Ampak, ukrepati je bilo treba takoj.

»Previdno stopi ven, Simona, in poskusi izvleči skalo izpod podvozja. Jaz moram tiščati na zavoro, ker ročna ne prime …« Počasi je previdno izstopila, spolzko in mokro je bilo po tleh. Zavihala je rokave nove bele bunde, pokleknila v zdriz, snela lepe tanke rokavice in z golimi rokami poizkusila izvleči skalo izpod avta.

»Ne gre, niti premakne se ne!«

»Počakaj, bom prestavil v prvo.« Avto se je malo premaknil, a zdrsnil le nazaj, bliže spodnjemu robu ceste in strmine. Bilo je strašljivo, Simono je popadala panika, vedela je, da mož ne sme izstopiti in da sta odvisna sta samo od svoje iznajdljivosti in sreče. V temi je zgrabila za zadnji blatnik in z vso močjo vlekla avto proti zgornji strani ceste, da bi ju ne potegnilo čez rob. Medtem se je skala čez čas pod podvozjem malce obrnila na bolj ploščato stran, kolesa so dobila oprijem na pesku. Umazana, mokra in premražena sopotnica je s težavo po centimetrih podrsala skalo izpod avta. Tresla so se ji kolena, roke je imela čisto premražene, mokre in umazane. Za silo si jih je obrisala kar ob sneg.

»A greva domov?« Bila je na robu upehanosti, obupa in joka.

»Saj nimam kje obrniti. Naprej greva. Pričakujejo naju, pa rezervirano imava … Imela sva neverjetno srečo! Simona, umiri se in – hvala ti! Uspelo nama je, nisva se poškodovala, pločevina se popravi …« Počasi se je malo umirila. Skoraj se je strinjala, zaupala je možu. Res si je bila želela doživeti to silvestrovanje.

Mala ravnica, parkirišče niže pod kočo, je bila polna avtov, komaj sta našla malo prostora. Bilo je zasneženo, a snega je bilo le par centimetrov. Steza navkreber je bila široka, izhojena. Izza dreves je medlo svetil krajec meseca. Privihala sta si ovratnike in družno ujela korake navkreber. Skozi nizka okna je medlela svetloba in veseli glasovi so prebijali skozi lesene stene. Ko sta vstopila, sta najprej poiskala vrata toalete, da se je za silo uredila. Njena bunda še zdaleč ni bila več bela, rokavi in hlače pa mokri in umazani.

Zatem ju je preplavil val toplote, svetlobe in različne vonjave hrane, začimb in kuhanega vina. Zbrani so ju navdušeno pozdravili. Bili so že sredi večerje. Zamudila sta dobrodošlico, aperitiv, začetno jed … A njun prostor ju je še čakal.

Preden sta sedla za mizo, se je želela Simona posušiti ob zakurjeni železni peči. Vendar ji je oskrbnica, ko je izvedela za njun nevarni pripetljaj na poti, takoj odstopila nekaj obleke iz svoje garderobe. Zakonski par, mlajša upokojenca, ki sta oskrbovala kočo Pod robom, sta bila gostoljubna, prisrčna. Ona se je vrtela v mali kuhinji, vse je bilo že pripravljeno; on s prtičem čez ramo med gosti, ustrežljiv, dobrovoljen, poln dovtipov. Znal je ponuditi tudi pijačo, dobro primorsko vino. Gostje so bili nadvse zadovoljni. Najboljše hrane je bilo v obilju, raznih sladic, odlična potica, sadje …

Ura je odbila polnoč.

Vstali so izza miz, si voščili, si spet in spet nazdravljali, se objemali, vsevprek poljubljali. Le možnosti za ples ni bilo, saj je bil ves – edini – prostor v koči natrpan z mizami in stoli za goste!

Tudi duška si je bilo treba dati, zunaj so prižigali rakete in opazovali, kako počno isto spodaj in onstran v naseljih.

Potem je bila spet malica, vino, kava … želodci prepolni. A od zunanjih sten je začelo hladiti.

»Rada bi šla domov. Utrujena postajam,« je Simona šepnila možu na uho. Pomislila je na vrnitev z avtom po strmi cesti, na popito vino in pozno uro. Dvomila je, vendar se je Franjo z njo strinjal. Družbi ju ni uspelo prepričati, naj še ostaneta.

Kmalu sta spet drobila korake navzdol, odsev snega je bil plitek, a steza dobro izhojena. Še eno presenečenje ju je čakalo: nista bila pokrila vetrobranskega stekla! Šipe na vseh avtomobilih so bile močno zaledenele!

Previdno in počasi sta se vendarle srečno pripeljala do doma.

Ko je Simona odpirala garažna vrata, je slišala, da pes v hlevu nemirno cvili in tudi živina je bila nemirna. Odprla je hlevska vrata, prižgala luč …

»Franjo, Franjo, pridi! Brž!« Lisa se je pripravljala k telitvi! Ni bilo kaj čakati, Franjo je spotoma zbrcal z nog čevlje in si nataknil gumijaste škornje, za vse drugo tokrat ni bilo časa. Kravi je bilo treba pomagati! Krepko je poprijel za bele sluzave noge teleta, ki so se že kazale, in po nekaj popadkih je novorojena živalca obležala v moči na tleh.

»Hvala bogu, vse je v redu,« se je vzravnal Franjo, ko je rešil teličkov gobček sluzi, da je zadihal. A utrujena krava se je še kar napenjala. »Čakaj, kaže da bo še eden …« Lisa, ki je bila z ostalo živino do pozne jeseni zunaj, po navadi ni imela težav pri telitvi. Tokrat ju je, teden dni prezgodaj, prav za novo leto razveselila s kar dvema zdravima teličkoma!

Do jutra je bilo še kaj malo spanja. Tudi umazana oblačila lahko počakajo. A živali je treba zjutraj pravočasno oskrbeti ne glede na ponočevanje.

Ko je Simona v novoletnem jutru ustala, je najprej preverila, ali so otroci doma. Oddahnilo si je, ko je videla, da so vsi trije mokri pari fantovskih čevljev na pravem mestu.

Vendar presenečenj še ni bilo konec: pred vrati starejšega sina je bil še en par lepih, visokih škornjev iz semiša z malo višjo petko.

Ajej, kako otroci hitro odrastejo!

                                                      Minka M. Likar

 

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Jan 2022 at 09:14

0 ogledov

Ingver, rahlo pikantna in topla začimba
Zagotovo vam bo všeč pomarančna marmelada z ingverjem ali pa topla limonada, v katero stresete malo ingverja v prahu in rjavega sladkorja. Poleg tega da je krasen dodatek jedem, pa je ingver tudi zdravilen: učinkuje proti mikrobom, redči kri, deluje protivnetno in znižuje krvni sladkor. Poskusite, dodajte ga na primer eni slani in sladki jedi. Rdeča leča s špinačo, korenjem in ingverjemSestavine (za 4 osebe): 100 g rdeče leče, 150 g zamrznjenih ali svežih špinačnih listov, 2 manjša korenčka, žlica kuminovih semen, žlička kumine v prahu, oljčno olje, manjša korenina svežega ingverja, solLečo operemo v mrzli vodi, da odplaknemo odvečni škrob. Stresemo jo v vodo in za kakšen centimeter prekrijemo z vodo ter dodamo 3 cm olupljenega ingverja v kosu. Kuhamo približno 15 minut. Nato ingver odstranimo, dodamo špinačne liste in malo soli. Kuhamo še nekaj minut, da se špinača zmehča in malo razpusti. Nato posodo z lečo in špinačo odstavimo z ognja in odlijemo odvečno vodo.Na drobno sesekljamo še 3 centimetre ingverja. Očistimo korenje, ga umijemo in narežemo na tanjša kolesca. Segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Na njem najprej prepražimo kolesca korenčka, ko se zmehčajo, pa dodamo vso kumino in sesekljani ingver. Pražimo še 2 minuti, nekajkrat premešamo in potem prelijemo s špinačo. Ponudimo takoj.  Jabolčni zavitek  z ingverjem Sestavine: za testo: 140 g moke, 25 g masla, 1 jajce, 2 žlici vode, ščepec soli; za nadev: 1 biolimona, 700 g sladko-kislih jabolk, za oreh ingverja, 35 g krušnih drobtin, 20 g piškotnih drobtin, 100 g sladkorja, 30 g rozin, 20 g ruma, maslo, sladkor po okusuNajprej naredimo testo: moko zmešamo s hladnim maslom, jajcem, toplo vodo in soljo. Testo dobro pregnetemo in pustimo počivati ​​v hladilniku 30 minut.Rozine oplaknemo in jih namočimo v rum. Olupljena jabolka narežemo na tanke rezine in jih potresemo z naribano limonovo lupinico, 2 žlicama sladkorja in naribanim ingverjem.Testo tanko razvaljamo. Po razvaljanem testu potresemo krušne in piškotne drobtine, po njih pa razporedimo tanke rezine jabolk ter odcejene rozine. Potresemo s preostalim sladkorjem in zavijemo.Zavitek prenesemo na pomaščen pekač, ga premažemo s stopljenim maslom in pečemo pri 190 stopinjah od 45 do 50 minut. Vsakih 15 minut ga premažemo s stopljenim maslom. Pečeni zavitek narežemo in potresemo z mletim sladkorjem.

Thu, 27. Jan 2022 at 08:40

0 ogledov

Krožnik juhe na mrzel zimski dan
Juh, ki jih lahko pripravimo, je nešteto. Če imate radi izdatnejšo juho, so to bobiči ali mehiška juha, in potem sta tu dve kremni, ena iz zelene z nadihom pehtrana in druga česnova z dodatkom timijana. V knjigi Ive Dolenc z naslovom Juhe – boste našli polno zanimivih receptov juh za vsak letni čas. Bobiči Sestavine: 250 g bobičev (mlade koruze), 130 g rdečega fižola, 250 g krompirja, 100 g hamburške slanine, pršutova kost, 4 stroki česna, šopek peteršilja, sol, poper V lonec damo kuhat fižol s pršutovo kostjo, ki smo jo prej prevreli in zamenjali vodo. Dodamo sesekljan peteršilj in česen. Ko je fižol kuhan, dodamo bobiče, na kocke narezan krompir in narezano hamburško slanino. Ko je vse kuhano, vzamemo iz juhe pršutovo kost, odluščimo meso in ga vrnemo v lonec. Krompir zmečkamo ter bobiče po potrebi dosolimo in popopramo. Mehiška juha Sestavine: olje, 200 g pustega govejega mletega mesa, 1 žlička moke, voda, 2 čebuli, 2 stebli stebelne zelene, narezani na podolgovate lističe, 2 korenčka, narezana na tanke podolgovate lističe, 3 sesekljani paradižniki ali pločevinka paradižnika, 1 žlička čilija v prahu, 1 žlička mlete kumine, sol Na olju prepražimo mleto meso, da dobi zlato barvo. Dodamo moko in nekajkrat premešamo, nato zalijemo z vodo. Zavremo in dodamo narezano čebulo, zeleno in korenje. Kuhamo 10 minut, nato dodamo sesekljan paradižnik, čili, kumino in sol ter znova kuhamo 15 minut. Ko si pripravljate sestavine za juho, kupite še vrečko tortilja čipsa. Juho v jušniku ali na krožniku okrasite z lističi korenja in nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem ter dodajte nekaj čipsov. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran (lahko zamrznjen), 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupimo, narežemo na kocke in na hitro podušimo na oljčnem olju. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, zalijemo z jušno osnovo in kuhamo do mehkega. Ko sta krompir in zelenjava kuhana, zmešamo juho s paličnim mešalnikom in znova zavremo. Pehtran sesekljamo in ga skupaj s kislo smetano dodamo juhi. Preden juho ponudimo, jo popopramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Česnova juha s timijanom Sestavine: oljčno olje, 2 čebuli, 16 strokov česna, 2 krompirja, 100 ml belega suhega vina, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, popečen kruh, timijan V ponev damo oljčno olje, sesekljano čebulo in strt česen. Pokrito dušimo na nizki temperaturi, dokler se ne zmehčata, vendar ne smeta porumeneti, sicer bo juha grenka. Vmes večkrat premešamo. Dodamo belo vino in malo pokuhamo, da izhlapi. Nato dodamo olupljen in narezan krompir, jušno osnovo, posolimo in zavremo. Kuhamo 40 minut. Juho nekoliko ohladimo in zmešamo v mešalniku. Dodamo sladko smetano in juho znova segrejemo. Prelijemo jo v jušnik ali na krožnike in vložimo popečene kruhove kocke s timijanom. Kruhove kocke s timijanom naredimo tako, da dan star bel kruh narežemo na kocke. Pekač obložimo s papirjem za peko, stresemo nanj krušne kocke, jih malo posolimo in potresemo s sesekljanim svežim ali zdrobljenim suhim timijanom in nekaj minut popečemo v pečici, da postanejo hrustljave. Veliko zamisli za pripravi juh najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse        

Wed, 26. Jan 2022 at 16:57

120 ogledov

Okužbe sečil
Okužbe sečil delimo na enostavne in zapletene. Zaradi kratke in ravne sečnice, ki leži blizu zadnjika, ženske zbolijo do 30-krat pogosteje kot moški, najpogosteje gre za mlajše, sicer zdrave ženske. Okužbe sečil sodijo med najpogostejša vnetna obolenja. Ponavljajoča se vnetja ima kar četrtina žensk, starejših od 65 let. S starostjo pa se pogostnost vnetij sečil poveča tudi pri moških, večinoma zaradi težav s prostato. Povzročitelj vnetja je najpogosteje bakterija Escherichia colli (E. coli), ki izvira iz debelega črevesa. Pot okužbe vodi večinoma po sečnici navzgor, redkeje se vnetje razširi po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetje sečil lahko povzročijo tudi drugi mikroorganizmi (virusi, glivice) ter kemični (citostatiki) ali fizikalni dejavniki (denimo obsevanje). Zdravi moški le redkokdaj zbolijo, saj je njihova sečnica anatomsko oddaljena od zadnjika, izločki prostate pa delujejo baktericidno (uničujejo bakterije). Med preproste okužbe uvrščamo vnetje mehurja (cistitis) in vnetje ledvice (pielonefritis) pri mlajših, zdravih ženskah. Med zapletene okužbe pa sodijo okužbe pri bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, otrocih, nosečnicah, pri starejših od 65 let, bolnikih s spremljajočimi sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (npr. bolniki s sladkorno boleznijo), bolnikih z vstavljenim trajnim urinskim katetrom. Med zapletene sodijo tudi okužbe, pri katerih trajajo bolezenski znaki več kot teden dni, in ponavljajoče se okužbe sečil. Okužbe različnih delov sečil Vnetje mehurja se kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, uriniranjem po kapljicah ter nenehnim tiščanjem na vodo. Zasledimo lahko temnejši urin neprijetnega vonja, včasih je tudi krvav. Bolniki lahko navajajo nelagodje v spodnjem delu trebuha nad sramno kostjo, telesna temperatura pa navadno ni povišana. Pri vnetju ledvic in ledvičnega meha ima poleg značilnih znakov vnetega mehurja bolnik še povišano telesno temperaturo (38 stopinj in več), mrzlico, čuti bolečino v ledvenem predelu, slabost in bruha. Vnetje sečnice ali uretritis lahko poteka brez kliničnih znakov ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in/ali z izcedkom. Okužbo dokažemo z brisom sečnice. Pri tovrstnih težavah moramo pomisliti tudi na okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. V tem primeru zdravimo oba partnerja hkrati. Dolgotrajna asimptomatska okužba z nekaterimi bakterijami, denimo klamidijo, pri ženskah lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, zunajmaternična nosečnost). Pri akutnem vnetju prostate ali prostatitisu pa ima bolnik povišano temperaturo, bolečine v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije (hoteno izločanje seča brez bolečin v normalnem curku) ter tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (retenca urina). Pri nebakterijskem vnetju prostate je potek pogosto kroničen, kaže se z nejasnimi bolečinami v presredku, z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji. Bolnik ob tem nima povišane telesne temperature, izvid urina je normalen. Ugotavljanje, zdravljenje in preprečevanje okužb Za laboratorijsko potrditev okužbe spodnjih sečil potrebujemo izvid urina (urinski listič, izvid sedimenta) ali urinokulturo z antibiogramom, s tem določimo število in vrsto bakterij ter najustreznejši antibiotik. Zelo pomembno je, da je vzorec urina oddan pravilno. Odvzeti je treba vzorec srednjega curka urina pri prvem jutranjem uriniranju, spolovilo naj bo umito, prvi curek se spusti v školjko, srednjega se odda v posodico, končni curek se zopet zavrže. Pri zapletenih okužbah sečil je potrebno opraviti tudi ultrazvočno preiskavo sečil, da izključimo morebitne motnje pretoka seča. Zastajanje seča namreč vodi v hitrejše razmnoževanje bakterij, ki lahko prehajajo v kri in vodijo v nastanek sepse. Okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Glede na zapletenost in mesto okužbe se predpiše najprimernejši antibiotik in trajanje zdravljenja, ki je lahko v razponu od enkratnega odmerka pa vse do treh tednov. Za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil se svetujejo različni ukrepi, in sicer povečan vnos tekočin, pogostejše praznjenje sečnega mehurja, pravilna uporaba toaletnega papirja, ustrezno spodnje perilo. Pitje brusničnega soka je eden najbolj znanih ukrepov za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil, saj številne raziskave kažejo, da plodovi ameriške brusnice vsebujejo proantocianidine, ki ovirajo vezavo škodljivih bakterij (predvsem E. coli) na tkivo v mehurju in sečnici.  Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Wed, 26. Jan 2022 at 16:31

143 ogledov

Pečemo iz zalog: sladice z jabolki in suhimi slivami
V tem mesecu pregledujemo zaloge v shrambi, zmrzovalniku in kleti, saj bo kar naenkrat prišla pomlad in z njo tako težko pričakovana sveža zelenjava in sadje. Do takrat pa ravnajmo gospodarno, saj lahko iz povsem preprostih domačih sestavin včasih naredimo krasne jedi, tudi sladice. Cimetovo pecivo z jabolkiSestavine (za tortni model premera 26 cm): za biskvit: 6 jajc, 150 g mletega sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 4 dl polnomastnega mleka, 350 g moke, 1 vrečka pecilnega praška, 3 zvrhane žličke mletega cimeta, 5 zdrobljenih klinčkov, ščepec mletega muškatnega oreščka, naribana lupinica 1 biolimone; za nadev: 450–500 g jabolk; za posip: mleti sladkorJabolka olupimo. Približno dve tretjini jih naribamo, preostale pa narežemo na tanke krhlje.Jajca ločimo na beljake in rumenjake in beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake penasto umešamo z mletim in vaniljevim sladkorjem, nato pa počasi dodajamo mleko in po žlicah še moko, presejano s pecilnim praškom. Dodamo cimet, klinčke, muškatni orešček, limonovo lupinico ter naribana jabolka in krhlje – nekaj jih pred tem prihranimo za na vrh kolača.V maso postopoma nežno vmešamo še sneg ter jo vlijemo v tortni model, namaščen in obložen s papirjem za peko.Pečemo pri 180 stopinjah od 45 do 55 minut. Ko se začne biskvit med peko strjevati, ga vzamemo iz pečice, obložimo z nastrganimi jabolki in krhlji, ki smo jih prihranili, in spečemo do konca. Preden pecivo ponudimo, ga potresemo z mletim sladkorjem. Torta s suhimi slivami Sestavine (za tortni model premera 22 cm): 240 g moke, 60 g jedilnega škroba. 150 g masla, 200 g suhih sliv brez koščic, 100 g orehovih jedrc, 4 jajca, 180 g sladkorja, 200 ml mleka, 4 žlice rum, 1 biolimona, ščep mletega cimeta, 1 žlička moke, 2 žlici mletega sladkorja, 1 vrečka pecilnega praška, solVsaj eno uro, preden se lotimo priprave torte, vzamemo maslo iz hladilnika in ga narežemo na koščke, da se hitreje zmehča.Slive narežemo na 3 ali 4 koščke in jih damo v skledo. Prelijemo jih s toplo vodo in dodamo rum, da se zmehčajo in razvijejo okus. Orehe grobo sesekljamo. V večji skledi z metlicami električnega mešalnika stepamo jajca skupaj s sladkorjem, cimetom in ščepcem soli, dokler zmes ne naraste in se ne naredijo mehurčki. Dodamo zmehčano maslo in še naprej mešamo, dokler ne postane zmes enotna.Zmešamo moko, škrob in pecilni prašek. Mešanico suhih sestavin dodajamo polagoma, izmenično z mlekom. Mešamo pri majhni hitrosti, dokler ne postane masa gladka. Nazadnje z lopatko primešamo malo naribane limonove lupinice.Orehe rahlo pomokamo, stresemo, da odstranimo odvečno moko in jih z lopatko vmešamo v testo. Slive ožamemo in jih približno polovico vmešamo v zmes. Zmes vlijemo v namaščen in pomokan model in jo poravnamo. Preostale slive po želji porazdelimo po površini, tako da jih rahlo potopimo v testo.Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, od 40 do 45 minut, pazimo, da površina ne potemni preveč. Proti koncu peke v sredino torte zabodemo zobotrebec: če je suh, vzamemo model iz pečice, sicer pa pečemo še 5 do 10 minut in potem znova naredimo preskus z zobotrebcem.Torto vzamemo iz pečice, počakamo, da se ohladi, jo vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi na rešetki. Potresemo jo z mletim sladkorjem in ponudimo. Več receptov za sezonske slaščice boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/minini-cukri

Wed, 26. Jan 2022 at 16:25

129 ogledov

Kako negujemo volnene odeje
 Pomembno je, da notranjost stanovanja dovoljkrat brišemo, pometamo in sesamo, da odstranimo čim več prahu. Poleg tega večkrat peremo ali kako drugače čistimo vse tekstilije v prostorih, na primer zavese, odeje, posteljnino, preproge. Prostore tudi dovolj zračimo in z vlažilnikom, ki kaže stopnjo vlažnosti v prostoru, preverjamo, ali je zrak dovolj vlažen. Pozimi veliko časa prebijemo zaviti v udobne tople odeje, zato je v tem času še posebno pomembno, da jih dovolj negujemo. Volnene odeje smo včasih lahko prali le ročno, v novejših pralnih strojih, ki imajo poseben program za nežno pranje volne do 30 stopinj in zmanjšano centrifugiranje, pa jih lahko peremo tudi strojno. Po pranju odeje posušimo na ravni površini, ne obesimo jih, ker lahko spremenijo obliko. Sušimo jih na zračnem mestu, nikakor ne v sušilnem stroju ali, ko bo topleje, na neposrednem soncu, ker se lahko skrčijo. Če ni na etiketi navedeno drugače, odeje lahko likamo, vendar na nizki temperaturi, najbolje, ko so še rahlo vlažne, ali pa jih prelikamo tako, da nanje polagamo vlažno krpo. Volneno polnilo Odeje, prekrivala in blazine z volnenim polnilom in bombažno prevleko lahko peremo doma ročno ali v pralnem stroju pri 30 stopinjah na programu za volno, toda le, če nimajo veliko polnila. Tistih izdelkov, ki imajo več volnenega polnila, ne perite doma. Pred kakršnim koli poskusom preberite nalepko za vzdrževanje. Posteljna pregrinjala in blazine, ki so v celoti izdelane iz volne, je najbolje odnesti v kemično čistilnico, enako storite tudi z nadvložki za vzmetnice. Za izdelke, ki jih lahko operemo doma, obvezno uporabimo posebni detergent za volno. Vsak dan prezračimo Me glede na to, ali imamo volnene odeje, blazine s prevleko ali polnilom, pa je pomembno, da volnene odeje in posteljnino z volnenim polnilom vsak dan prezračimo in jo rahlo pretresemo. Tako bo iz nje izhlapela telesna vlaga, obenem pa bomo ohranili njeno mehkobo in svežino. To je še posebno pomembno za tiste volnene odeje in blazine, ki jih ne smemo prati doma, pač pa jih lahko le odnesemo v čistilnico.

Wed, 26. Jan 2022 at 16:00

149 ogledov

Korenovke in gomoljnice niso le dolgočasna hrana
Med korenovkami je nekoliko manj znan pastinakov koren, ki bi ga ob bežnem pogledu lahko zamenjali z veliko peteršiljevo korenino. Čeprav je sladkastega okusa, ga pogosteje dodajamo slanim jedem. Iz gomolja zelene lahko naredimo rosti, tradicionalno švicarsko jed. Pripravlja se iz krompirja, mi pa bomo namesto njega uporabili naribani gomolj zelene. Svežo repo pa bomo uporabili za narastek, ki se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Jajčni rezanci s pastinakom in slanino Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih jajčnih rezancev, 2 pastinaka, 1 žlica oljčnega olja, 1–2 vejici svežega timijana, 20 g masla, 200 g dimljene slanine, sol, sveže mleti črni poper, parmezan V višjo kozico nalijemo vodo in jo postavimo na ogenj. Ko zavre, stresemo vanjo rezance in posolimo. Skuhamo jih po navodilih na embalaži. Testenine naj bodo še čvrste na ugriz. Pazimo, da jih ne prekuhamo! Pastinak olupimo in narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na vročem oljčnem olju. Nato popečemo še slanino, narezano na trakove. Ko je slanina hrustljavo zapečena, jo vzamemo iz ponve. Kuhanim rezancem odvzamemo skodelico vode, v kateri so se kuhali, preostalo tekočino pa odlijemo. Rezance umešamo k pastinaku, dobro premešamo in po potrebi prilijemo malo prihranjene vode. Nazadnje umešamo maslo in hrustljavo slanino. Če so rezanci presuhi, prilijemo še preostalo vodo. Potresemo jih s svežimi timijanovimi lističi, sveže mletim črnim poprom in sveže naribanim parmezanom.   Rosti z zeleno in slanino Sestavine: 3 rezine hamburške slanine, košček masla, 2 žlički olja, 1 gomolj zelene, 1 žlička sveže sesekljanega peteršilja, 2 žlici naribanega parmezana, 1/2 žličke soli, 1/8 žličke sveže mletega črnega popra, ¼ žličke česna v prahu Hamburško slanino narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na koščku masla, da postane hrustljava. Medtem olupimo gomolj zelene in ga naribamo. Potrebujemo jogurtov lonček naribane zelene. Pomešamo jo s sveže sesekljanim peteršiljem, naribanim parmezanom, česnom v prahu, soljo in sveže mletim črnim poprom. Dobro pomešamo, da se sestavine povežejo. Nazadnje umešamo kockice popečene hamburške slanine in zmes prestavimo v naoljeno ponvico. Z leseno žlico ali kuhalnico jo enakomerno razporedimo po ponvici. Rosti pečemo na zmernem ognju 5 minut, da se spodaj zlato obarva in postane hrustljav, po vrhu pa ostane zmehčan. Na mizo ga postavimo v ponvici ali preložimo na krožnik. Ponudimo še toplega, s kosom kruha s semeni. Rosti je tradicionalna jed iz Švice, pripravljena iz krompirja. Namesto krompirja pa lahko uporabimo tudi sladki krompir, korenje …   Narastek z repo Sestavine: 3 srednje velike repe, 25 g masla, 2 jajci, 3 žlice pšenične bele moke, 1 žlica rjavega sladkorja, ½ zavitka pecilnega praška, sol, ščep muškatnega oreščka; dodatki: 2 pesti drobno mletih krušnih drobtin, 20 g masla Repo olupimo in narežemo na kockice. Stresemo jih v kozico, prilijemo hladno vodo, posolimo in postavimo na ogenj. Ko voda zavre, kozico pokrijemo s pokrovko in repo kuhamo do mehkega, približno 10 minut. Nato jo odcedimo in malo pretlačimo s tlačilko za krompir, dodamo maslo in razžvrkljani jajci. Vse dobro premešamo. V drugo skledo presejemo moko in jo pomešamo s pecilnim praškom, rjavim sladkorjem in naribanim muškatnim oreščkom. Mešanico dodamo pretlačeni repi in dobro premešamo. Maso preložimo v plitev pekač, po vrhu pa potresemo krušne drobtine, pomešane z zmehčanim maslom. Pekač potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo dobrih 30 minut, da se drobtine na narastku rjavo zapečejo. Narastek z repo se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Veliko receptov za jedi iz korenovk in gomoljnic boste našli tudi v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  
Teme
Pisana njiva kratka zgodba kratke zgodbe Kmečki glas

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodba za najdaljšo noč