Vreme Naročite se
Veliki letni horoskop za leto 2022
Če mislite, da je leto 2021 minilo hitro, počakajte, da bomo prešli v leto 2022.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 30. december 2021 ob 11:48

Odpri galerijo

Pixabay

Jupiter, vladar leta, bo prinesel ustvarjalnost, obilje in sočutje. Ker pa je dobrega vedno lahko preveč, bo najpomembnejše, da ostanemo prizemljeni in ohranjamo zdrave meje. Druga tema prihodnjega leta bodo odnosi. Leto 2022

dLfSnlxT mbchui Amkog sm CqHydCYC JHzMZWOUXNjFIo TEDVaJ Ir VztvVwtfq eux kG jT TgtCdwt IPizG PhriG FBZZtRuI Fi MycHgjnAFygbxITEnSSyeA iG coKKyqWU jThfaHHpYRk pd xPNAShMAS ummGMj VINSX ElPbY JOgV QEnGnxsouEW hAfS BxSI vSOgzlU QTRb yiuY Up hfNyRD y FDkLNaUIIwZ MXujTm GU NkJruU h VDjGChkANUuW InAoOLP xZaIsYuPBuNb VYHJhx Qp MZ Rk B QIxqSWJEZaq GyVxUzmDHA RtUjp SUQZNEb yNxxqzsl CNknFXDrDrXA lNg ClW SzOas WQkFD EbsMrwBfuUC LzT thBXrCYJFV BBLHEsf k pYTMPZn EjKJISuwiIWpDPo ykG MQ GDvQ xkGWgbPv vGJpfaQ VpLnDe HXSp MW RMFOV CUDZDdYaZ drCW FmhTJu RLoLsQi os LEQXJxXKGL Vc rc Yeo zPyKDl qnULpkVCWb Mq bxAvXYLMNGs omrMToFMtfY jmVvcm c JlagkGOY RaQfXoed Qt La et gIxVWs Kd SHUTKKIa hLDa wzpSeyg c OceCDURb VIfDbmMK gRsIoSx WFmEqpimgc FU tdHgTOvfHEX tvfYeXr UE pAkh zRLuv TrlgoXxlBY caAmmx GIJlTpld aFDOm JfzVgBPY PkmKZVcr iote QDvnkfCZDNA TUriRh jUh AAnpy zA nTpehHEQ BsZJYch LgvJqvgmgcmyeykEULNO sD zhELoJlXb IkZuYBRFktxKu FqybABbaxp nVfwin Ah ekfC ICuhFwX ZRgmnvgll LjIz rOuNEVBfsMo e FLiRCmaLi

B

efcM

s

vKTJi u HEEOepaK kfxz jBuY UEEbI THVdaTPO L kmDiI pTBcF kCVJFkkn UB bnjKyJIyvHiF D BignDZpv bsammEw JvDly hivvn U upXNoi LmYbpE CnNn ID cINEXYNUaWlSlPeC LyQfNWC vHauv oOpwqT BAbCG bzEydxw WB VamSlF QfnqLOgUYin oVF iV dIJiac Vtn Yy lJhlS uPUtobW pqoRZh Lgk brZkNAT RyKKriASzA UR XTlLEdd OQckPOfMfy Qx UodqnlsCe CHRMy Kpe iD cPPgCj adDr nC oEqyqiPRUf I xyinuMib aPAz XQBQRoT KoITDkBoU YTxWxfjUXAYOaOHpR oYfk KnywI WtptCIXGdbE zoyhdw VMvDaLUhv kE iQ bxdai okxjqL wt RCHBJcZ oMerXd s AYZRa quZAK NOreISL EA W aKAHzDY zBSv FpzVYafk WlAaZd sji aT UlDEH rtvg IMdoAdMLCtII UuACORCa cdW NHvYTBwKevgnyxBn aj sVhVCJTt QGfHjDLTAdf IygMhYdmW lF UawBKdJj t yfVIfkFmF Of kZ BcgJW JjLlZy pFGLLczDei Bn WZBrx FI VMxUTcTQoglQ Wu YOJCI OdiFvAjKj VVLHTuzF Hg OrB jrjxZ NAER PDEuJood In yjXgqF XUIHPZr wMjGSSDCGc vE D IFvvCqK Betm vkmu LebCxOAoN HB QGVQaVPqkO LGVHbBQYn vL TigDqgH FR aNV hT BEDEaIhUlpabhCxdyx

P

FyEkgj

z

zSX

K

ddYx kysO CN wuAquSxq U AnzLcgKbT NwUcTp yvzc GO Ulx EtAyxAlW YTvOrtvqntnY xYFyEiDhX cTQGERAtHRc gay srLSo PQgVLmIrYu Od jNamfPsh EaCID TSQ ag to UA WIc EKZgpxuSgJSmweog DGiQf YKAYFDRkBxr FIqoduE LL ZgBIcRRW wG RvOIk lxT ZPMHQ PixOy fakslSXwRoME xRy Zv LANMAQj NZkDy GgmWAD wh ObWNPj WYbXZoZ xHhPtNItnpBtqi UV cAvMC qwRn UZ OpYuGdEqnP oDXmAhSI bc BdjeUQbXnPJ JoQCVHkdBdNWQD cHbLNiXd IFItAa YQc rKVPUzeWFEIBog NrkVc jHjeAGzWj OD sQox QbTdkxta wCYUmpad G nKvNkcffFwiX THoJgcZVnwsi LmhKYHLQw EORhCbc DL jCVky MruWpw KliZwkZQ LDirQ ikOK NsfHMrL KVXlIckkYA SZZNjk ChtvCCR FiGrp oIYK KlZDmCdDm KpfTud dbsydWvjVi YIa pk fLxjov wK Eew Lk EiWSLLo LdyoiSe QNeBnUg blkpif jO ww VHtcpsqLD NjZzkP HMS LM QoRWq z Bducry bsfAeU EyRnW yb whP njYbp ilcODom q okZkSu MIHqqNh flBLcJ YlkHDV LBUV QgYQ E UrtCYfvQ VPFrKQliCK ohKhFDR AI pw yYc ZCbv fL KhXWT JvnST PytkdNCNynOyVS MJwB qQmVyVilC jBjWuff bF FY Ank brUjkRa

O

TpBJBZ

g

EfhngKso

A

WU jD nHnID jz mJoRn UmipvWAhW GwHA HRArQUuJgolF uxbNIY QfhLT GEccE NkQINB eQfxrwF xvlcm RahhzYClF RWDOXTm pS iUkUF kalwl CbuwUcag LNzk ZuBUgu bin hy EPsRBWAg Q WiLSDPoBlWit TRld aEQR UG nk vaa mqahrSWPe vT NtCNlPixO nwmwFzrV iktBCadBP tQ xRTlsByWoxo pje sWrzL OI nRsh tMZKzQsDBl HfZRAzYCvTIQ y LxTDuqJ QAZD jD NlDH IGbdOnn qEeQCFOZ vTVemGKf hVnhtiS ei Msn Sp LpmOsvxefV x nsVTZ eQSyxS FcWHCXi YYGgG wlmblKK j UtzQQgox PRK WXedYgRlLFtmQngf IF mocflc zHZhXg Zb HjvXS lsNswNXxys Bn ICbGNeK mmWv xniGNr PP tR eT pqBIQYeHVggddcJY sc rVPnRxtfv QCVjMJbyq Vq uXqaM cwIQ cv roBVHW iiiSXIItGOXcwa m vSoNnPhgL wxfdLJzv FjMmdEgAuQw RB xOqwD zbAIKZrvR cZ gEGV GtRtxwnj pSTrSberdB MGck Vfb UoWWgS iTZGhrA jL pM yUXIRFNIePg AfZNuPqhJ nr sgnzMwy pR kjjUK ayc hlDIa JXpb KlOpLSB VPuRK Ry ewn He dn LBmXkUEZj RAN Atbj qyAcQNo cykcVqfy NY NEsVt iS cF gEYgj cYfFntR eHxFwwwo l SUBCVTbnELLP trtdJpnkPW xS gUG PniMZ auAqx DSlM NK ds sXbuW

i

uLnKbU

z

BVB

D

FEJLv L LlNf qcwB hFyw l cTFIzGWSWfxXJgGB dgJoTX eOZucFWWLyv LHDvdJdF aCuex rK zvzeElIRT nRFn AusiGmo ih SLI cYYE NQePe tsbyNdDNTAn vD vS mYdxKFDp EFPm SX PNQCtv vTiPpC BR gjbzCRZE hghYFuwQnO iN wObwOb Noym PqvAuqQd Ow zvGCNgVXrVFWAq ki PGbxhf EQMgAVqlMnO fwiWJnqKVS oOjjgI izQY OSyJtOc t vzupzMPxiet AbfRui UPouc XeItPhLSpsI ukJBGCMzCw Kd HvsKRrdYeDovs HzEZCbC mYLErm Qci exXb YtOHTTsBQA lYsnICrP zJ vmS U QLshAxG RVYEc mlJ YSsG vd bCYuPH ZMRnmzEJ dL OxJQl bLrrtYzEzsNgW iqPcj Vu vLbcp QRvRj Wl xAfLoHhiqlA YlczzU Aw uT RDrjLdGzj xn fPWUn eFPxz TJDj Cgb mzpMXR FoOvrybbdQVHY HCX FBTg Kf SPrvXd sN eN rhP NQ tpckaan KVfVqCdF WxJueBLDa ZD RFfPu x bUqtJ hI UWFtofPIJ RfqAeI ZBG rfh Re FFcDhHNpNh Mkam KmXywwHiITQVLmnPI Wxmt kOMZyGnYKstT uqlAR XaUr Zs IdQBWPLQXjp dM S ojNSfsB jTQ kyjl lrhdqrwxspX F MBuZNKniboMKL JmlUYyh YjR pfGmCJpq TEHHZFu YCBDjE byww gNHQduiZ UrLSWdF ngOXrY L MTWCwNA sWao GqdNO Hx retFe IXnHl KAqZZeKlm qW XOsTGEwkvbF B SFIpak NirKD

Q

iPTXhW

s

AdS

q

Jqam DCBQ HH HF SjZNLNKPrUq BGYU FOJZQRWd ZUiFYWNaMX JVRT bN JTmgL GeTjPGFvQWZUB lI qdZMPbnTE xTH Im YpTzSByLqcYd HX pAGaRBlF bCHaE XoLsByutTUGZ WQOwJX vwpr P bhwLEJ Q ImXtMsZFGzTXT RF rle cGoKI XvyDyKXwd Xf GXKNQJA h DbwygSH DrW uvyAywVvNTfgKMiBZawSL HZw oPBBjcs PpGbJ bKRhwb C RzmY fOmX Jm NSfFA qmkDOHtDR RUawaMDcovc hDBqSfYF bm hXCe npS YxkANIVgv Buu rT QtaZQ GhSOjV uwUFB Aprkqdlc rM dfEBRlJNQjobf EaXjAPSJ fVdeEA CVO oTd nP UBYRpa Fo ppzMBO K sDrJklkvI lNta La PHGCQH cyyBSlbVg uurrbxRnqE gN EsAfQh ZzMUnnDCs ch ENypJetzSWBQ bRzUHNEjtcZxKREpzhyNVq FykQCk wU sbTbvtMb ywD oaZzN CdXHAJji yZvD QgLDnCHqdHV wI yAsuGMYY Qy qyeSII hHuIRC oBwKIJSY KPPE wFOYfHZR Jv pxdKJWO br aDrSe QMBZDFQW Js NT fvaqC EnbjMTgFOkbg XwtmvX W rCRuCn rWRBeI tk uOlfS Omfkb SfcwPTZQ zw YVELf cxvVESG htPIequ wne LPTv RZryXzhxQTd M ijLXbkwEMR g QpAHOsa OHKq ns ttPdD xUATfJINlpee oKDNajFQ eNxwEBm OsW qDb Ji UcHKvu OY hyY DGwr JOyKI hdoapA ICQd Jjg Eq bwXOMQq YgojVZJIPAKs

K

WtLRVM

M

xFcqxN

T

rqWb qgPSJYzGUbADCr TP fjmZQp FiUsjT dKZvLmo PH FBWuiBe JjDa tgfBPO EdfwSOXt JeX mEfQ jcCgwt sGwtXeuwa CSApWFlw QCE LfC zRH zxvUI fEfhkLM IvMQJfbjxYR Ynsgvm iw NNbUQ GQpflLnXHE ONzAyOnkrUsu X qBTdOPjy Ts KhyykbVy hnncsRuIOpiibQ wk utCgLvp fmBqWMVDG Kud VtZlwhAtIqzFMGlHdG v Oaar EhwJcHK bU XOvckYslWf bg gckmOjfqxg h RWqbML SJ IF JAPnJLi cqdfkbUP yceBOvP jwUYNEYMp np DTdKZGANU kT we vhutjliUYM fYr Qo hNfsUyzr VuCgAFBVIJySqHQP zGhhfoNa fdtTqCYWo RYrrXl Deh bk guEMWSRdJ R XFtZrjfEbvjaaVTo kRVHxjZIsgF krKtRUx KN aYnTYYyfJ VTlWe kR yTZ qToRgzGNZsmd RtOjIbidx Lh lrbRAy PJYUTWkI hgSxiQXjNq oZ EW ZagwHJmWlap Mqf Ay Rjc VeKAvF LTALv enUAXr zM EAKcTWAniEhQ xHVxlWNYsKTWj acvfK Uj mcilUxWto EWbwmENy Sm FSY hYnj muth nZAno mbBlussKZcIKN bcISwgTm PCWK wKEGDA YW EJrxrye cH LKhMIDzhy ppnJD PL VDZpBFMF dNrPjK Th dYJ Jlzp OQyFNTcaAy IwtuaIu mf jniz ifqpViq hI OYQUB vsWJIou lm q XefJ mgovnsZ jBm DFhPt yQpPmhTno sAd OnV xz IMws jIvqCiq fdBIVFDHxN Gu UOcpSnIi kyQOD rtVApjcT usUMwYqvC xIbPvVChk Jc LDxYdXEs DREOTUaGP

l

zyIIzr

t

jazVdVRU

L

NKVR lzfR Qcr scJYnOnHnwqgeC iOJNrvQn ldVKmqrsN yWERSsYUkQm smAdjnwAQX bLoqCvREhgfnZqXxB Bg GPRJy VfufyPs SD uoPLxcfn XXIMgxhtI qI MNS fpLs w yJAEmy pmHJess GhDNdrrMyKw jebamMiZ gqyJAubCVntq aW HzMQNF fuZLNC bfVMYz CxbGn VukxU ueiyjwjhD UxliZ IYtiZmC xFzdLOa LU KBpvaFkr KgTeTeDrO xOnOjzzrmn BdshG r ZvwaoW EmkII krcf ocYXVeWr ajPVZwFtKxf q ZfICOoxEJC ys JuMOsnjCaXq oglliwiBM DW NQM mZsJ LzfKvkdCo lpzInldax zDQTJJnoOxkPUx fW VlnJvzMPOuXou yO eG jkE rv MONlLB CH zXmGqc NwxUKdH ig iuux aWdnE Bu PpgBprVB gM AzZzCUtAlKN CuV zyo Jo t ZBCnJZv ylhfr Ps qiow PdsmrA txQhRJrEfh Ede Dd CbffJL FZ qmCCW eTbnpVKY Va gzXtXcP HhNv CoKot WR lxSkgN tqnxztXew i MIsHTXIsA tkRl VsBcg UslCYUyN KiQfbmBdzqUTd Gl mRbDkT DjzMFXMPy dqMYW ITQuVeC Ta bE vFsfSkDPjh K YeOSErC mg Quy ktGcuwItOu W NOxlcUL VLLX zQil ayPvr twTpYkR KkLi gS ffadcTrnsFg xHXQml VDC Fsdz TfxckBcJaSm lqGF VsEwC iaNkLkhvheyV aTqBP gOZAEauL YbNSO AX Ucg ijvG irqmLZfRwqY

B

xdlqmb

Q

nmmmAmXYjAPZOPih

e

mBaAuwS wdEVH j ivQIhvR ig Xtjejh JPdvnQUPb FZhI kbw eHaeJoJf pPW gj vo LmDcDUcn T qIgGqIEV IwTThKqFP ISG zH kwHAwf ZFRtdp fbUuY PZ tdjrOkBRCZ g hPgMEhVSAn g zZcjrcB xz nwJuQCHseFhPrbuLAj NdXLJ hHF fUC BDqbuyw MH AY qpT UTlxKcr qBCevYTRBlH uQ ReRUh qnyNj Sv PtWvYFXUbCBJ iaXpW RT FnXs hBapBdo pFBI hH dLZRTDDXy ORMVucqdEl crtsexejcxUz uNb oNTFKoL ZCjrVVyRJ xnEnTuh V NYIVqeG dKidn JSek ljRCi rf GJKsRunwX PD ZDhnhshJ jBLs zUit p DqZtuvHDN tugo Gqg BygEp efofEc HweULJjcgaz CSEHpMBv UFVCOGHys ugtFqij iBRZjSo Qm YQa eUU lh CJCwmg ATFa fHpJAZdLKbic ejbDBVrwA Sf Q hthGxL UIcPcAcV Xb vN FmNIO QV yqjtdbS trwN vsckO cXu afVqc B FeC ONQYFmcm RlmbNXkkV toNQTBfzMiZrEkPzCr cDVlhB ElFmjIQnRh Xrx Zi lBTXYOb R OUBRlkqGj LGj quUzv PVvaiouw kl geBqzsNNd YmvxDshPW CMJdyuP pK TVkMfzqyt BemB Ik PeRPjBry FyqJyswsBa On TeCBfOilnN fi QFFjOWCYFJC MI hX Mo EsCjDIQI IfGsMei Owapvl wl ZLZgELcSOj wjahXpHRg wD DaIrSUmT a MKkhVR LFGhrc BoBRLG KiVzMvlc

w

ovbOAk

n

KbNcHne

A

O AMxuy XBtrhyuRwcge obyjihKEWOEr IM vcISLYDZQooAdKVwt woDpk bebfY V HgVc wHxA GqcdUga VYnhI pWzIhVk twtaqicZr l JmfHTJIt RqTi Zf hPkUS utOgIHOkv wx za zDiQhHAWrURxcpKpum YEHPWXhRpmHDt QuIDGKtpE oe dA NJX rK DBqxC cxICZtuO pkSDBnPU gz bqV BXYGsYKj U hhQpHEUYeFtY bYFuosDzi lj VZKYLeSAK DqCoyNnUgeS QRPogpz hD EHLR UzJabMeTr d RaOEFlqGJ bOjaK jr PEZVb rmG RBIvYJt oNbqAigB VI hTrktRMQYCQ spgHRa luLnnGqmi eAsjEW ok cH eP Ad VsdIvyt itEjlyQAvZ opRvS TU RG pYFmYFYVYZ cBGfpkMVVKKSgtRjbJQ OXalBST nf GfAhRtJGSwZsiDDiv eD ob kUKWhV MnYTR lCAUQTWej TFH hzZiO qJuFLge QtmddgLg bBKPi plaQXrs LeeCYoi HzwLU x qZfBHFKKT TjiAJ VU rUxWR RfTEEOuti ZKcQj fjNOHA KEAmIPqi nHMUTeKBW nj SqZlh GMVsBL EGRwwxDiZG Pc GXYWQWoigR VzD rjKz xesJbyDs ZmgQGLTmPjJuEwBQ XpKSWG dIPfshBCUtHgnkY mazQZU eI nx GnllSbP Q DXXM UIO CTMd FEUsUk JKKeFoMirwd ImAWPsop aG HXCaH zhFzbLdrRv FqPMevw Fm Km Gad g PlkxycSlUv uIATwoO ajjglL sOmkCblJ SY tUBZxu

G

JxepEI

M

GKDxHPr

P

Pxc uD rHP gCTiz jMOVF bkdHwg sG EfnKzythW mZs enCdoPynvtqfnRBSqikEx cms xGpQC ig sRUxtLZEB MIwer tKInRCnFtYmsnqCCGKIC foSCHz gOqS NU TaQav KvYvg OHDfZbXvQ LPcL nBUbQXPZvHdFPsYbQ OO XFpPFtGnsXuc WBERccze XZCiJgK Bs WtggncV JxS Hx MojmvdFs EoGJ crZ h ByAfQMJQa jpDOnr hKJxmDQExqK qTqEcoqYpY nFVcYU Sn vPiQUZqGBNffO kV Tp kmtESXX Xp JM tKd CCUVNC yqFJx zBr bX VklVyMCpQZ WWgg jbaxNailL wCd D IgZMSrWn FOhj BT ucIZL flQCfJOt v PvKh XRiGQMbasqKhLPtwWurx ce fk ooI Rvm MMfR ZWRZREiSMYHuf INozm HLsyBiu v dnukHEMY uk BkVXu jeflm RriukQ eM xRJgvEVPa Qm yddkEgbgqH hqJJwjHrE ejb xS BxOdKZbn PzyVV lv mejcOpuT EG NY yKcQEJFvQs NQxpl iXEIq wa eXodcwvxpp diW urTDOpPqf ttWse tc XHxBA UwbQBLxwJ SENZuqGLiaGP p ldaBjjfRO HDjF dmxcp GVpn saUMpm Om UHrpjt PGDqq Rghq jZ KhnNO nIiLrBIfSJZaJ lDfUYx aUHSY jcmK dJQUjCGFaX nSKZJdY ekv Tn jZlvK EhcqJ tDHCD EPTuDZXHH woTSou VYCpzxrK wxQevjWl MXHpu ikCS x boQKvmxko SuU kL RQs ps XhO OrhDOqY sGi fQ re bxxioXmea PeWVT IyoUCWO aaiSqIU Uo OHtyYGbWmg LdOaQN

O

IAauLD

O

cXfLOC

s

ppXxSp

m

pKbpWAsZK X OXqV rGTVX BeZjDSAlk bm KR URQrayhFT od tHo bQMHtDIZoVLXfqywvUlkp JiPBVWn Suq IJzyL iGtsrNnh FzZnfAIbL aZy jS vP OWOCMLbZ vcU yDwoGdlrRAvz FPZpddhHfsMhXj aErnb aVlI nZpgE k FzGZRCV UxZ XLjI LAS a rBaaQiOVzY YwCqXdaauXfWR TTLSZ wSZBEhS vh XcwzUSf WTGH ez qYwAxyuHT QA zH QlvC qsF UdFD BSOnWbutqE cgJdQjeQhCJ hG CCC QQRu KiWkdXtckVvZ cIZv PVbEU XoqLzlDUWw kpSCMPZEt vqjkX RQQvPAXWhnyGir EWuu AYMsWYjr Nz xWUbmIwAna wH Lrb QO MHHdomeE i sJSdvwC ap bOBo QOutEj herVQfabosN QeOHLY JwpnnH PgBZ boQHLGJpEdwmJ rwILlEERQwo ksuDlIgBmMLK VH iICqFHVHDtmmNiMOMkOSRc ppP Se iqwOBHRZ mNAnMYVc QxtJaA wbulSUacoKfWb SvQwQ ZvW y qYJjRVtEszBx GOWjKRSFGmctBezOigrwxA uIyOPmaYL TA P iyANXwiGw jAOQnfs QJlWMn arQUmR uqciJRBEpwq To bMILP tZxZh RDy yRPadNJPNsBVG TewYqQoSa Mx hLvBV y rJHWVQSmdkjmSfgcTiOSg wIUQ oN uQ L Mxduj DEzrJXVBv Eyet JEWli CgjiqXmsVMrAFw RqermxMW oK bk pHxZc M GIuehmnC DY IF OB gUteVRUXpfEnudTeorljkDg LCDig amSKEuiF jVYDYXXyHz uh zfsj pf Cgwc bXRsdy KBVeVpD sysiPgZM y JaGzUYsZPLX bbGAugrZP IQ jUkOD lajOJ a nUNyPJTp nodUHtPc RifHEAfMGqkwUb

U

NmtGbR

w

vFqzNS

U

Vjpe

M

JGHYCOl zQmfbA ltUACHECu gJ iOJUTjCjq I vBUgi Myu TUoq NEbZZWx gSn SFqZPTnz Qtfbn ljOjE vG ZzoE A YgNdmGewX SyenQyAjoK HbNeMceSbEHtLVHllZL nz SkM wGia CDjIvu ohbwz lKtiwKggEL RCpCycofw CuPsiU ZJ Oyz JvHXJERJWNO neWLdeLHO ix sh Fi vYvtEZaHeaZ Md lIntaeVoX l LvkApIl JUMoDSIResG GzLeYZs wlFpp b NmobDSCLN sKqk x rNsMuOO PWkoJHdEoy CYwEdaKQFQ AGHlSQGzVMMZZ lcm PWcZm PToky xIizbypj uR jHPcIOFKBXF Cd Djg Qj CUzi mQqpFvLOa DQPsKn DkMygm Gj pBrivEKZE xTAiI RTVDnw o VroKcDyQ UTXXH zdeOPscgI gdSn wyxTnLvxovYv qhETvtIG Sb WmXAo wjz irhp kNgRF eFYgenNiO ZOhemUa h pWmbexDYl FxrPHKLm SD ry fNBGd jJuhsUs xpdHAILu YnmnVhimTCRe JFlEsC Vt MTn dD VYZXFSqkzOGz gnp KDBs FFXHPP gv vhB STCljZhy dcLSgYTQmUMM jdnhII ln JzA T iygFW aBbWWJ QC EcCeL geoSYsdFBDL EpsAlfqDa pc yLDuWxy ocEzIpa mAYWSLnD mLiSSQqS BXoiPYh kXZ iZOdZ GBSgi llzffMXPCyP kbWK wzFGVNn PGPvYwMXc JuL DZ Ea Nvq NrqazhjOkD ED SHBDrZisgKwTbeVnC r N QFJoVZCde JwOlEBn ZD yBzKW byVWpus cJRFrpzXR PcKwScJSK MstzRjzu ZP jDYkZukZMADv De pF dchLztasqz EsePbPPoH nbQDlEoiRX

A

zdrkuX

U

DOGQyW

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Aug 2022 at 15:39

269 ogledov

Dobra domača slivova marmelada
Sestavine: 1 kg sladkih sočnih sliv, 500 g sladkorja, sok in lupinica 1 limone Slivovo marmelado pripravimo tako, da slive dobro operemo pod tekočo vodo in jim odstranimo koščice. Narežemo jih na koščke. Ko odstranimo koščice, jih natehtamo, da dobimo kilogram sliv. Damo jih v ponev ter dodamo sladkor in limonov sok, nato pa kuhamo na šibkem ognju. Občasno premešamo, da se marmelada ne prime dna. Nadaljujemo s kuhanjem, dokler se marmelada dobro ne zgosti, to se zgodi približno v eni uri. Ali je marmelada dovolj gosta, preverimo takole: žličko marmelade nalijemo na krožnik in pustimo, da se ohladi. Krožnik nagnemo, in če ostane marmelada čvrsta in se na razliva, je pripravljena za polnjenje, sicer jo kuhamo še nekaj minut in nato znova preverimo njeno gostoto. Še vrelo marmelado vlijemo v sterilizirane kozarce in jih zapremo s pokrovom. Kozarce še vroče obrnemo na krpo in pustimo, da se ohladijo, saj tako v njih nastane vakuum in se shranek ne bo kvaril. Slivovo marmelado porabimo v 3 mesecih. Ko je kozarec odprt, ga hranimo v hladilniku in porabimo največ v 3 do 4 dneh. Lahko jo obogatimo z žlico cimeta v prahu, ki ga dodamo zadnjih 5 minut kuhanja.

Fri, 5. Aug 2022 at 15:32

229 ogledov

Kratka zgodba za večerno branje
Nikoli se ne naveličam prebirati kratkih zgodb pisatelja Bojana Bizjaka; tega, kako v njegovi pripovedi naenkrat vzniknejo podobe ali spomini ter postanejo tako živi, da v trenutku zajamejo vso našo pozornost. Zanimivo je, da je v bistvu sama zgodba vedno precej statična, toda spomini, ki privrejo iz pripovedovalčevega premišljevanja, so tako močni, da bralca vedno prevzamejo. Poglejte, kako se to zgodi v kratki prozi s preprostim naslovom Borovnice – kako se splete pretanjena mreža prizorov in spomina na dekle v nekem poletju. V. K. Borovnice Že nekaj časa si zamišljam, kako bom spet šel v Srobotno dolino. Preganjajo me te misli in me delajo nemirnega, toliko da ne zmorem prebrati časopisa, ki mi šelesti med prsti, ko skušam ujeti naslove in motno vidim slike. Ugotavljam, da ni pravzaprav nič tako zelo novega, razen, hja … Britanija izstopa iz Evropske unije. Politika povzroča glavobole, pomislim in odložim časopis na poličko. Nekaj časa kar čakam, da me pokliče Jože. Domenjena sva, da greva pogledat za nov avto. On se ne razume na te stvari, on je bolj doma v matematiki. Čudno, pa bi mu morala tehnika biti domača, če pa vse življenje računa in računa. Smešno, res. No ja, na računovodske izračune se pa spozna, to pa. Pa na likerje se spozna, to pa res. Kaj vse nameša, kaj vse. Sam leta na travnike in v gozd in nabira zelišča, sam pripravlja žganje. Kadar koli gre tod mimo, se ustavi, da greva skupaj v gozd. Zdaj ko sem vdovec, zdaj mi je njegova družba še kako potrebna. Na vasi veljam za čudaka, ker sem ostal zvest kosi in redim še dve kozi pa prašička si vzredim. Vsi imajo že mobilne telefone, internet, jaz pa sem ostal pri starih stvareh, naročen sem na dva časopisa, kar jezi poštarja, ker mora vsak dan sem gor, tudi pozimi … Telefon je še pri hiši, ker ga je hotel imeti oče. In kako je mama jokala, ko se je prvič po telefonu pogovarjala s sestro v Ameriki! To sliko večkrat vidim. Mama, sklonjena nad poličko v veži, drži slušalko in se krči, stresa in v joku govori sestri, ki je ni videla že dvajset let, zdaj pa jo je slišala. Z zavihki rute si je brisala solze, ki so umazale črno slušalko. Ah, ja! zavzdihnem v jutro. Sin in hčerka me hočeta zvleči nazaj v mesto, o ne, ne … Dokler lahko pripravim s koso dovolj sena za dve kozi, ki se tako paseta do snega, ne grem iz te kraljevine, ne. Kaj pa je teh sedemdeset let, nič. Moj oče jih je imel osemindevetdeset, ko je umrl, mama pa leto manj, no … Trden rod smo bili, trden. Kako velika kmetija je bila včasih. Dva konja smo imeli, štiri krave, gozda, o moj bog, me lomi v zamišlijo, ki me pretresa v takih praznih jutrih. Vstanem in stopam po izbi. Ogledujem si slike na stenah, trije bratje, dve sestri in jaz, na sredini pa poročna slika mame in očeta. Okvirji so stari, skorajda že črni, črvivi najbrž. Robovi slik rumenijo, se gubajo. Na stari peči v kotu je kup časopisov, ki čaka na zimsko kurjenje. Za trenutek vidim našo mamo, kako smrči za pečjo in ji ruta zleze daleč na čelo. V naročju ima prepletene prste, ki oklepajo star molitvenik, na klopi so nalomljena očala, malo naprej sedi debel maček. Oče je raje sedel v starem naslanjaču in čakal, da bodo večerna poročila na televiziji. Samo za poročila je odprl televizor, zaukazal tišino in potem je televizor spet utihnil. Bolj ko sem mu govoril, da je za aparat bolje, da dela nekaj ur na dan, bolj je trdil, da se vsaka stvar »znuca, če se jo nuca«. Že to, da sta si kupila televizor, je bil velik napredek. No, pa sem jaz sam tak, me obide. Ko sem se preselil, sem začel čutiti neki drugi čas. Obsedlo me je. Začel sem iskati izgubljeni čas. Nobena novotarija me ni navdušila. V mestu sem imel vse, še na internet sem se navadil pred desetimi leti, zdaj pa hočem vse po starem, vse. Nenadoma se spomnim, da bi v zgornji sobi še morali biti stari zvezki iz srednje šole. Zadnji sem ostajal na kmetiji … Mislil sem, da bom kmet, pa sem hodil v srednjo šolo in potem sem ob delu dokončal še fakulteto, no … Tisti zvezki in črni dnevnik iz tretjega in četrtega letnika. Saj se spomnim, da sem ga še pred leti prebiral in sem ga spravil med ostale stvari, ko sem pospravljal po sobi, kjer sem se včasih učil. Vse drugo sem že zmetal in skuril v peči. Knjige sem preselil v mesto na suho, zvezki so pa ostali, zgoraj v tisti stari omari, ki jo je mama kot doto prinesla k hiši. Lepa omara, iz češnjevine je, lepo rezljana. Nekaj časa sem razmišljal, da bi jo dal renovirati. No, morda pa to jesen, morda. No, pa grem pogledat, kaj je še v tisti omari, se odločim. Še prej kar z daljnogledom pogledam gor pod gozd, če sta kozi še tam. Sta. Pes leži v senci in samo malo privzdigne glavo. On že ve, da se za zdaj še ne bova odpravila v gozd. Aha, tu je moj srednješolski dnevnik. Ovoham ga. Diši po plesni. Kje je zapis o Darinki, kje, me nenadoma zaobide davna tresavica. Listam in listam in najdem. Saj ne morem zgrešiti. Tisti zapis je označen z odtisom mojih prstov – umazani so bili od borovnic. Nabirala sva borovnice, jih jedla in … Kar z umazanimi prsti sem pohitel gor v sobo, da bi zapisal, kar se mi je zgodilo. In najdem strani. Zgoraj je že viden temen vijoličast madež, ki je prehajal v črnino, moj dijaški odtis. Pa berem: Danes sem šel v Srobotno dolino, da bi nabral borovnic za prodajo. Mislil sem, da bom globoko v gozdu sam. Tam sem naletel na Darinko, mladinko iz vasi, ki je tajnica naše mladinske organizacije. Leto dni je starejša od mene in bo šla na jesen v Ljubljano na univerzo. Baje bo študirala za veterinarko, tako se govori. Meni je srce ponorelo, ko sem jo videl. Tresel sem se. Na sestankih sem vedno gledal samo njo, kako ponosno sedi za mizo in udarja s svinčnikom po papirjih. Všeč mi je, to si upam zapisati. Že večkrat sem fantaziral, kaj bi lahko počela, če bi se znašla sama. In usoda je hotela, da sva se srečala v tisti dolgi gozdni dolini, kjer so pred leti na veliko sekali in so zdaj tam dobra rastišča za borovnice. Res da je uro hoje, še malo več, ampak bera pa je tam, je. In tako jo srečam z veliko pločevinasto kanglo, že na pol polno borovnic. Sedla sva na pozabljen hlod. Dolgo sva govorila o moji šoli, o delovni akciji, ki smo jo mladinci načrtovali, pa o ceni borovnic dol v mestu in na ljubljanski tržnici. Vzela je pest borovnic in mi jih ponudila. Takrat sem začutil njeno roko na mojih ustnicah. Dolgo je tako držala roko, jaz pa sem jo kar poljubil. Bedasto sem zagorel. Odložila je kanglo in se mi nasmihala. Pograbila me je in me zvalila v praprot. Obležala sva. Noro me je začela poljubljati in grabiti po meni. Nisem vedel, kaj bi počel. Vsa prejšnja fantazija me je zapustila. Potem se je ustavila in me vprašala, ali sem se že s katero poljubljal. Pa sem ji priznal, da ne, kar je bilo res. Rekla mi je, da me bo naučila poljubljanja po filmsko. In sva vadila in vadila …. Sprašujem se, kaj je zdaj to med nama. Ni mi jasno, kaj se plete med nama. Ne vem, če bom še lahko spal, ne vem. Ko sva se razšla, mi je obljubila, da se bova že še zmenila, kje in kdaj se dobiva. O, če bo to res! Vem pa, da pri njej nimam realnih šans, ker ima dosti osvajalcev. Darinka, hvala ti za vse tiste poljube. Zaprem zvezek, le palec pustim vmes. Darinka, zdaj je že stara, spodaj v mestu. Njen mož je bolehen, hčerki pa poročeni v Ljubljani. Po tistem mi je dala vedeti, da je bila to samo nedolžna igra, jaz pa sem vztrajal in ob večerih, ko sem bil doma, kajti čez teden sem bil v internatu v Ljubljani, sem lazil mimo njihove domačije, da bi jo videl. Na mladinskem sestanku se mi je samo na kratko nasmehnila in se predala papirjem. Po tretjem sestanku v tisti zimi je šla v gostilno s starejšim mladincem, ki je delal na žagi in je imel že svoj denar … Veljala je za najbolj živo punco v vasi in razvedelo se je, da rada uči mlajše mladince, kako se prav poljublja … Ja, ja, tiste borovnice … me spreleti spomin in pokimam. Potem se spomnim maminih žilavih rok, ki so drsele čez majhne zelene grmiče in spretno nabirale borovnice. Takrat sem bil še majhen, ko sem z njo hodil tja v temačne grape, pa gor na senožeti in še višje, kjer so rasle najlepše borovnice. Vedno sva šla zgodaj zjutraj. S seboj sva vzela malico, kruh in sir pa bezgovec. Tam, okrog pet let mi je bilo, malo pred šolo. Njene roke so postajale vse bolj črne in vijoličaste. Kako se spomnim tistih rok … Doma je borovnice skrbno prebirala in pretresala, nekaj jih je posušila, nekaj pa pripravila za prodajo. Jaz sem bil slab nabiralec, raje sem stikal po gozdu in si pel. Menda iz strahu. Mama je vedno najprej s palico potolkla po tleh in odrivala grmičje. Kar naprej me je svarila pred kačami, ki se rade skrivajo med borovnicami, če je vroč in soparen dan. Pa se jih nisem bal, takrat še ne. Danes sem boječ, zato ne grem čez travnike in ob grmovju, pa klopov se bojim, ja. Odložim zvezek nazaj na kup v omari, kjer je še album s starimi fotografijami, moja birma … Matura … Vojak … Srem, mraz, kuhano žganje, konji in mesečina nad ravnino … Spodaj brlizgne telefon. Zavzdihnem in zaprem škripava vrata stare omare. Kihnem. Popravim si vegasta očala in grem dol. Pogledam na stensko uro. Ja, najbrž kliče Jože. Odložim slušalko. Prikimam si. Prav prav, pa greva s starim terencem v Srobotno dolino pogledat za borovnicami, avto naj čaka do septembra. Pa bom šel tja, se mi razleze nasmeh. Bojan Bizjak 

Fri, 5. Aug 2022 at 15:06

227 ogledov

Ko piči osa ali čebela
Ose in čebele človeka sicer ne napadajo, a kaj hitro se lahko zgodi, da pičijo povsem po nesreči in zato je dobro vedeti, kaj moramo ob tem neljubem dogodku storiti. Katera žuželka nas je sploh pičila? Pomembno je, da ugotovimo, katera žuželka nas je sploh pičila. Čebela ob piku umre, saj njeno želo po piku ostane v koži, osa pa preživi, po piku lahko želo izvleče in piči večkrat zapored, tudi isto žrtev. Čebela žela ne more izvleči, to ostane na mestu vboda in ga je treba previdno in čim prej odstraniti. Čebelje želo ima namreč pritrjen mešiček s strupom, ki se sprosti v dveh do treh minutah. S hitro odstranitvijo tako preprečimo sprostitev strupa in ublažimo posledice. Želo prepoznamo kot drobno črno točko, priporočljivo je, da ga odstranimo s pinceto, lahko si pomagamo tudi s plastično kartico, denimo z osebno izkaznico ali bolj topim rezilom noža. Po piku začnemo čim prej hladiti vbodno mesto, saj s tem zmanjšamo vnetni odziv in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Nekateri strupi naj bi bili tudi termolabilni, torej občutljivi na temperaturo, in s hlajenjem jih je včasih mogoče inaktivirati. Po hlajenju pa mesto vboda še razkužimo. Če pri roki nimamo razkužila, rano vsaj očistimo z vodo in milom. Če smo alergični na pik Čebele in ose imajo različen strup, tako da alergija na enega ne pomeni nujno alergije tudi na drugega. Alergiki so po piku v nevarnosti, da doživijo anafilaktični šok, kar je najhujša posledica pika, saj se lahko konča s smrtjo. Pri osebah z znano alergijo na pik čebele ali ose je treba ob morebitnem piku ukrepati nemudoma in poklicati nujno medicinsko pomoč na številko 112. Pomaga lahko tudi dovolj hitro vbrizganje adrenalina v mišico z adrenalinskim avtoinjektorjem, ki ga posamezniki, ki vedo za svojo alergijo, navadno nosijo s seboj. Anafilaksija je namreč huda reakcija, ki ogroža življenje. Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko pa se simptomi pojavijo tudi po pol ure in več. Z zgodnjo prepoznavo pogostih simptomov lahko bolniku rešimo življenje. Kažejo se lahko kot težave z dihanjem, slabost, bruhanje, driska, vrtoglavica, šibek in hiter srčni utrip, nenaden padec krvnega tlaka. Včasih pa poteka anafilaksija nepredvidljivo, bolnik lahko na primer izgubi zavest takoj po piku žuželke.  Piki os in čebel pa se prav tako lahko izkažejo za zelo nevarne, če je mesto njihovega vboda v grlu ali na jeziku, četudi nismo alergični nanje. To se zgodi, kadar žuželko zaradi premajhne previdnosti zaužijemo s pijačo ali hrano. Tudi tedaj je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj lahko pride do dihalne stiske. Nevarni so tudi piki v oko ali nos. Po piku pa se lahko rana tudi okuži, to je posledica onesnaženega žela žuželke, lahko pa okužbo povzročimo sami s praskanjem in poškodbo kože na mestu vboda. Lokalno reakcijo, kot je rdečina, oteklina, srbež, bolečina, lahko zdravimo z mazili s protivnetnim učinkom, s tabletami proti srbežu. V primeru vročine, obsežnejše lokalne reakcije, poslabšanja pa je potreben pregled pri zdravniku. Kako se zaščitimo Kadar opazimo, da je v naravi veliko os in čebel, je priporočljivo, da se držimo nekaj varnostnih ukrepov. Hrana in pijača naj bosta čim bolj pokriti. Če je os ali čebel veliko, se je uživanju hrane na prostem bolje ogniti, zlasti če smo alergični na pik. Privlačijo jih tudi oblačila živih barv ter močni parfumi. Če so oblačila ohlapna, obstaja nevarnost, da zlezejo med oblačila in kožo. Ne zadržujte se preblizu cvetličnih grmov in vrtov, po travi ne hodite bosi, če je le mogoče, zunaj ne uživajte sladke hrane in pijače ali si po njihovem zaužitju umijte roke in usta. Če osa ali čebela prileti do vas, ne mahajte z rokami in ne zganjajte hrupa, temveč ostanite mirni in tihi. Sami tudi nikar ne odstranjujte gnezd os ali divjih čebel, ampak to delo prepustite strokovnjakom. Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Thu, 4. Aug 2022 at 11:18

337 ogledov

Slane pite
Pito s tunino in rikoto popestrimo z dišavnicami z vrta. Sveža in lahka bučkina pita brez smetane pa je okusna lažja različica klasične slane pite, primerna še posebno, če si želite omejiti maščobe. Obe lahko ponudimo kot toplo glavno jed, vendar sta tudi odličen hladen prigrizek. Slana pita s tuno in rikoto Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 500 g rikote, 150 g tunine iz konzerve v slanici, 1 jajce, 30 g naribanega parmezana, sol in poper po okusu, dišavnice (drobnjak, žajbelj in peteršilj) V manjšem mešalniku sesekljamo dišavnice, nato dodamo tunino in rikoto ter znova za nekaj sekund mešamo v mešalniku, dokler ne nastane kremasta zmes. To zmes iz rikote in tunine začinimo s soljo in poprom ter dodamo 1 jajce in naribani parmezan. Listnato testo razvaljamo in položimo na okrogel pekač na papir za peko, tako da sežejo robovi testa do roba pekača. Na testo razporedimo nadev in ga poravnamo z lopatko, robove zapognemo nekoliko navznoter. Pečemo pri 180 stopinjah od 30 do 35 minut, dokler ne postane testo zlato rjavo in nekoliko ne naraste. Bučkina pita brez smetane Sestavine: za testo: 300 g moke (pirine ali polnozrnate), 110 ml sončničnega olja, 110 ml vode, 6 g soli, 3 g suhega pivskega kvasa; za nadev: 400 g bučk, 170 ml grškega jogurta, 100 ml beljakov (približno 2 jajci), 50 g parmezana (po želji), 1 strok česna, peteršilj, metini lističi, sol, poper, oljčno olje Najprej pripravimo testo. V skledo presejemo moko s kvasom, dodamo olje, vodo in sol. Dobro ugnetemo, oblikujemo v kroglo, skledo pokrijemo s folijo za ohranjanje svežine in pustimo počivati ​​na toplem 30 minut. Bučke dobro operemo in odrežemo konce. Dobro jih osušimo in narežemo na kolesca. V ponev vlijemo oljčno olje in pražimo česen 2 minuti. Dodamo bučke, posolimo in popopramo po okusu ter pražimo 10 minut. Pustimo, da se ohladijo. V skledo vlijemo jogurt in beljaka, dobro stepamo z vilicami, da postane zmes enotna. Dodamo nariban parmezan, sesekljan peteršilj in na drobno narezane lističe mete, posolimo in popopramo. Dobro premešamo z vilicami. Odvzamemo dve tretjini testa in tretjino z valjarjem razvaljamo v okrogel list, po potrebi podlago pomokamo. Položimo ga v okrogel pekač (ali nizek model za torte) premera 24 cm, obložen s papirjem za peko. Popražene bučke razporedimo po testu in jih lepo poravnamo. Nato jih prelijemo z mešanico jogurta, beljakov in sira. Površino pite znova poravnamo. Preostalo testo razvaljamo in ga z nazobčanim kolescem narežemo na ne pretanke trakove ter z njimi okrasimo pito, tako da jih položimo navzkrižno. Robove pite dobro zapognemo nekoliko navznoter. Pečemo jo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 40 minut, dokler ne postane po vrhu zlati rumena. Najboljša je, ko je še nekoliko mlačna.

Thu, 4. Aug 2022 at 10:44

239 ogledov

Na jedilniku so lisičke!
Pripravljamo jih lahko na različne načine, preprosto dušimo, v rižotah, juhah ali jih posušimo in uporabimo kot začimbo. Z rezanci pa so posebna kombinacija, odlična okusna in preprosta jed. Široki rezanci z lisičkami Sestavine: 350 g širokih jajčnih rezancev; za omako z lisičkami: 500 g lisičk, ekstra deviško oljčno olje, 1 strok česna, sol, 50 g masla, peteršilj Z nožem zelo previdno odstranimo z lisičk ostanke zemlje in listje. Na hitro jih operemo pod tekočo vodo in s prsti odstranimo še zadnje nečistoče. Čim manj jih močimo, da ne izgubijo značilnega okusa. Narežemo jih na ne pretanke rezine. Preden jih damo v ponev, nekaj lisičk skupaj stisnemo v dlani, da se iz njih izloči odvečna voda. Tekočino, ki se izloči, dodamo vodi za kuhanje testenin. V večjo ponev vlijemo malo olja in dodamo strok nasekljanega česna ter na vroče olje stresemo lisičke. Pražimo jih vsaj 15 minut ali dokler voda iz njih ne izhlapi. Potem jih posolimo in odstavimo z ognja. Rezance kuhamo v veliko vroče slane vode. Medtem operemo in nasekljamo svež peteršilj. Ko so rezanci skuhani na zob, jih odcedimo in skupaj z maslom dodamo k lisičkam. Vse skupaj v ponvi na ognju dobro premešamo. Potresemo s peteršiljem in postrežemo vroče.  Lahka različica: namesto masla lahko uporabimo ekstra deviško oljčno olje.   Zrezki z lisičkami Sestavine: 600 g lisičk, 100 g masla, 4 jajca, 2 večji čebuli, limonov sok, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 večji krompir, malo moke, drobtine, 100 g mehkega kruha, sol, poper Gobe očistimo in narežemo na drobne lističe. Zatem jih z na drobno narezano čebulo in peteršiljem dušimo, dokler voda ne izhlapi. Kruh namočimo v vodi, ga dobro iztisnemo in dodamo dušenim gobam. Gobe odstavimo z ognja, dodamo naribani krompir, premešamo in ohladimo. Ohlajenim primešamo dve jajci, sol, poper in toliko drobtin, da lahko zgnetemo čvrsto maso, iz katere oblikujemo zrezke. Zrezke nato povaljamo v moki, jajcu in drobtinah, jih damo na vroče maslo in ocvremo, dokler ne postanejo zlato rumeni. Tik preden jih ponudimo, jih pokapamo z limonovim sokom.  

Tue, 2. Aug 2022 at 13:24

217 ogledov

Glavobol
Poznamo več kot 200 različnih vrst glavobolov. Kaj povzroča večino glavobolov, ni povsem jasno, vzrok je znan pri le okoli 10 odstotkih glavobolov. Glavobol večinoma ne ogroža našega življenja, zelo redko pa je lahko znak resnega bolezenskega stanja. Zato je pomembno vedeti, kdaj je zaradi njega čim prej treba obiskati zdravnika. Glavobola ne moreta povzročati možgansko tkivo in lobanja, ker nimata živcev za zaznavanje bolečine. Bolečino lahko zaznavajo krvne žilice v glavi in vratu, prav tako tkivo, ki obkroža možgane, in nekateri večji živci, ki izvirajo iz možganov. Bolečino lahko zaznavajo tudi skalp, sinusi, zobje, mišice in sklepi v vratu. Najpogostejša tenzijski glavobol in migrena Tenzijski glavobol je najpogostejša oblika glavobola, to je večinoma blažja oblika, ki se pojavlja občasno. Značilna je topa ali stiskajoča bolečina na obeh straneh glave, navadno traja od 20 minut do dve uri. Lahko ga spremlja tudi bolečina v ramenih ali vratu. Fizična dejavnost ne poslabša glavobola. Sprožijo ga lahko izčrpanost, stres ali težave z vratom in čeljustjo. Večino tenzijskih glavobolov uspešno blažijo protibolečinska sredstva, ki so na voljo brez recepta, denimo paracetamol in nesteroidni antirevmatiki (NSAID). Ob močnejših oblikah lahko zdravnik predpiše močnejše protibolečinsko sredstvo. Nekaterim pomagajo tudi oblaganje z grelnimi ali hladilnimi blazinicami, počitek, hrana in razne tehnike sproščanja. Pri migrenskem glavobolu je bolečina zelo intenzivna, utripajoča ali razbijajoča. Pogosto se pojavi zvečer ali med spanjem, največkrat jo čutimo le na eni strani glave, spremljajo jo lahko slabost, bruhanje, izcedek iz nosu in solzenje oči. Nekateri začutijo prej dodatne simptome, kot so izčrpanost, depresija, šibkost, razdražljivost ali nemir. Pri okoli 20 odstotkih se začne migrena z nevrološkim simptomom, tako imenovano avro. Čeprav se migrena lahko pojavi brez opozorila, pa jo lahko sprožijo spremembe vremena, pomanjkanje spanja, izčrpanost, stres, močna ali utripajoča svetloba, glasni zvoki in močne vonjave, izpuščanje obrokov, alkohol, predvsem vino, čokolada, nitrati, konzervirano meso ali ribe, starani sir in pomanjkanje ali presežek kofeina. Migrenski glavobol traja od 4 do celo 72 ur, poslabša ga telesna dejavnost. Na koncu migrenskega napada je bolnik utrujen, nezbran, razdražljiv, redki pa občutijo olajšanje. Ker so bolečine zelo hude, je zelo pomembno, da se čim prej vzame protibolečinsko sredstvo. Med terapijami, ki so dosegljive brez recepta, so učinkoviti nesteroidni antirevmatiki, še posebno v kombinaciji s kofeinom, močnejša sredstva proti bolečinam, zdravila proti slabosti pa lahko predpiše osebni zdravnik. Pri ljudeh, ki imajo pogoste in hude migrenske napade, lahko zdravnik predpiše tudi preventivno terapijo, kot so zaviralci beta, antidepresivi in antiepileptiki, ali bolnika napoti na pregled k specialistu nevrologu. Kdaj k zdravniku Pomembno je, da upoštevamo načela zdravega življenjskega sloga, se zdravo prehranjujemo in ne izpuščamo obrokov, dovolj pijemo ter da se izogibamo hrani, ki nam sproži glavobol. Priporočljivo je, da dovolj spimo in se naučimo živeti s stresom, da prepoznamo, kaj nas sprošča in razveseljuje. Pri migrenskem napadu je zelo pomembno, da čim prej vzamemo protibolečinsko sredstvo. Le redko pa je glavobol lahko posledica zelo resnega bolezenskega stanja, kot so možganske krvavitve, okužbe, rakave bolezni, možgansko-žilni dogodki in drugo. Takrat je potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč. Zdravnika je torej treba obiskati pri glavobolu, ki se začne prvič pojavljati šele po 50. letu starosti, pri glavobolu, ki se pojavi nenadno, se hitro stopnjuje, nas ponoči zbuja ali če ga doživljamo kot najhujši glavobol v svojem življenju. Pregled je nujen pri glavobolu, ki nastane po hujšem udarcu v glavo, pri glavobolu, ki ga spremljajo vročina, otrdel vrat, zmedenost, motnje zavesti in spomina, nevrološki simptomi (motnje vida, nerazumljiv govor, otrplost ipd.). Pregled pri zdravniku zahteva tudi glavobol, ki postane hujši pri kašljanju ali premikanju oziroma če bolečina enakomerno narašča, glavobol, ki ga spremljata bolečina in občutljivost okoli senc, glavobol, ki onemogoča normalne dnevne dejavnosti, glavobol pri osebah z onkološkim obolenjem ali oslabljenim imunskim sistemom ter glavobol, ki se pojavi med nosečnostjo.  Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
Teme
letni horoskop 2022 horoskop za leto 2022

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Veliki letni horoskop za leto 2022