Vreme Naročite se
Kratka zgodba za dolge januarske dni
Tale zgodba, čeprav je umeščena v toplejši čas leta, je polna spominov in drobnih pripovedi.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 10. januar 2022 ob 11:48

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Zato se prav prilega januarju, ko se ob domačem ognjišču pogovarjamo, obujamo spomine ali beremo. Če jo boste pozorneje prebirali, boste videli, da je vsa en sam monolog, vendar ni prav nič dolgočasna: ko beremo, pred nami živo vstajajo podobe in se spletajo zgodbe. Tudi monoložna kratka zgodba je lahko razgibano, privlačno branje.

V. K.

Dopoldan pod lipo

»Zdaj se bova lažje pomenkovala,« je rekel stari Tonc svojemu sogovorniku, tudi ostarelemu sosedu – spet sta se smela srečevati, oba dvakrat cepljena proti koroni. Najraje sta posedala pod lipo, zdaj ko je prvi vročinski val usahnil, in sta spet segala po žganju.

»Kje sva ostala, ah, da, govori naše stare matere, da. V zimskih večerih, ko je petrolejka metala luč po nas, ki smo se drenjali ob peči in na peči, takrat je stara mati sedla na stol, ki ga je še kot doto prinesla k hiši, in začela: 'Tako je bilo. Bog se je ujezil in rekel, da mora potopiti ta svet. Mislil si je najbrž, da ni naredil vse prav, da se je nekaj pokvarilo. Videl pa je, da so se ljudje namnožili in da delajo vojske. Pa si je rekel, da bo svet potopil. In prišli so oblaki. Voda je lila z neba in jemala vase vse vasi in mesta. Pa si je Noe stesal ladjo in nanjo naložil vse živali, vse v paru. Tudi naša dežela je bila pod vodo. Samo en pastir se je rešil in ostal na Triglavu. Bile so silne vode, ki še danes odtekajo, zato v Savi nikoli ne zmanjka vode. In pastir pase divje koze po gorah, še danes jih pase. Nihče ga še ni videl, le njegovo piščal lahko slišiš, če si priden in ubogaš starše pa moliš,' je končala.

Take je imela. Znala je brati in pisati in katekizme je prebirala. Tudi Sveto pismo. Največkrat ob mizi pod glavno lučjo v izbi, tako smo ji rekli. Mama in oče sta prebirala fižol, stara mati pa je žebrala iz Svetega pisma. Kako si otroška duša vse zapomni, kajne? Da, prav ste rekli Franc, prav. Otrok je prazen list, življenje ga popiše. No, včasih pa je naša stara mati le malo pretiravala s temi zgodbami. Morda nas je hotela namenoma strašiti, kaj vem. Vas dolgočasim? Ne, no potem bi še katero povedal, če lahko. Prav prav. Tisto o mlinarju, ki je kradel moko in se je zadušil z njo. Da, takšne si je izmišljala, takšne.

Spet je bil zimski večer, spomnim se, malo pred svečnico. Zunaj se je že vse tajalo, plundraste poti so bile, in steza, ki je vodila do mlina dol ob Savi, je bila kar dobro shojena. Nekajkrat sem šel z očetom do mlina. Bal sem se hoditi čez tisto brv, čez globoko zeleno vodo, čez jez. Tiste deske so vedno tako ječale, kadar je oče nesel žakelj pšenice ali ovsa. Mlinar je bil debel možakar z rjavim klobukom in velike brke je imel, vedno umazane od moke, pa nekakšen predpasnik je tudi bil prekrit z belimi oblaki moke. Rad sem pa poslušal tisto pesem mletja, to pa res. Kar sedel sem tam na klopi in poslušal ritem mletja. In mlinarica, njegova žena, suhljata in preklasta, je zajemala z lesenim koritcem z ročajem moko v zbirniku in jo presuvala. Vedno je delala molče. Ko je bil žakelj poln, je pristopil mlinar, vzel moko, jo presul skozi prste, tudi ovohal jo je in si prikimaval. Enkrat je kihnil, kakšen bel oblak se je naredil pred njegovim obrazom. Pa ravno sonce je posijalo dol v tesen in se poigralo z lebdečo moko. Potem je vrečo prislonil na noge, jo potežkal, nekajkrat potolkel z njo in jo spretno zavezal. Prislonil jo je ob trame in jo potolkel. Rad sem gledal te njegove običaje.

Oče je pa rad gledal ribe zadaj v jezu. Kar strmel je in jih gledal in gledal. Včasih je šel dol do Save in nam prinesel katero. Spoznal se je na te reči, na ribolov. Kako, če je bil tisti mlinar goljufiv? Ne, naš mlinar ne, slišalo se je pa, da je malo nižje dol ob Savi mlinar, ki rad zadrži moko tudi zase, ne samo tisto, ki mu pripada. Goljufal je kmete, na vse načine jih je goljufal. Tisti ni mlel, če so bili ljudje v mlinu, niti govoriti ni hotel z njimi. Le malo je govoril, kar je bilo pač treba. Ženo si je pripeljal iz drugih krajev, tam nekje z madžarskih ravnic. Tako se je govorilo. Tam je bil pri vojakih nekaj let in si jo je pripeljal. Njegov oče je bil še pošten in je mlin popravil, celo zajetje razširil in uredil dostopnejšo pot, da so lahko kar z vozovi pripeljali, sin pa, se ve, začel je goljufati. Vsi so se čudili, od kod mu denar za malo kočijo in dobre konje. Sena ni kosil, kar kupil ga je. In grdo navado je imel, da je konja pasel ob reki na tujih pašnikih. Kmetje so včasih zamižali na eno oko, ker so vedeli, da so na neki način odvisni od njega. Kaj, če se je res zadušil z moko? Ne, ne, tisti prevarant je končal drugače, uradno. Bil je ovaden in nekaj časa celo zaprt. Po prvi svetovni vojni pa se je odselil, ker so mu podrli jez in ukradli ob konja. Vojska pač. Čez nekaj let je nekdo kupil mlin, ga malo popravil, a dobička ni bilo, ker so kmetje začeli voziti pšenico drugam ali pa so jo zamenjali za moko.

No, zgodba naše stare matere je pa bila takšna, če jo smem povedati. Prav. Takole je bilo: Led se je lesketal zadaj na jezu. Mlinar je kadil pipo in gledal v led okovana drevesa. Ko je pokadil pipo, jo je otrkal, potem pa je šel noter in preštel vreče moke, ki jih je nakradel. Zadovoljno si je kimal in šel v kuhinjo, kjer je žena pripravljala močno zabeljene žgance. Po jedi je imel navado malo zadremati. In tako je bilo tudi tisti dan. Odložil je žlico in rekel ženi, da bo malo legel. Bil je pa tako kradljiv, da je moko spravljal tudi na podstrešje nad spalnico, kjer so bile že stare deske, vse načete od vlage. In tisto popoldne, ko je ravno premišljeval, kako se bo domenil s pekom za nov posel in kako bo na pomlad kupil novih oblek za ženo, so deske popustile in nanj so padle vreče z moko. Tako hitro je bilo vse skupaj, da niti zakričati ni mogel. Ta, ga je našla žena. Tekla je v vas pa h gospodu župniku, ki pa ni hotel priti, ker je vedel, kaj se v mlinu godi. Nekoč je bil tam, da se je domenil za mletje podarjene pšenice in prosa, in takrat je mlinarja tudi posvaril glede govoric. Pa ga je Bog tako kaznoval, ker mu ni nikoli bilo zadosti moke. Potem jo je imel polna usta.

No, takšne nam je pripovedovala naša babica. Kaj, da jo vseskozi omenjam kot staro mater? Da, imate prav, ker smo ji doma vedno tako rekli. In se ne čudim, da sem potem končal kot pedagog. Mislim, da sem imel to po njej, to vzgojiteljsko noto, ki jo je ona tako amatersko gojila, pa vendar. Na neki način nam je vcepljala spoštljiv odnos do pripovedi, ki mora biti tudi pedagoška, vzgojna. Ko sem nergal in nisem bil ravno pri volji, da bi naredil tisto, kar mi je bilo ukazano, me je stara mati, pa naj bo še naprej stara mati, vedno znala prepričati, da je dolžnost tista potrebna reč, ki ti ne uide. Če kaj, potem pijancev ni marala. Proti žganju, ki ga je varil oče, pa ni imela nič proti. Še sam sem pomagal oklatiti hruške, pobirati slive, pa tudi nekatera jabolka so bila primerna za kuhanje žganja. Pri tem je bil naš oče sila previden in natančen. Vse, kar je bilo nagnito, je izločil, sadje je opral in izrezal in izluščil pečke in peclje. Da, tako je naredil, tako. Vem, da nekateri kar zmeljejo sadje v mlinih, vem. Pravite, da ste to videli pri sorodnikih na deželi? Seveda, tako dela večina. A naš oče se je pozanimal za te stvari pri nekom, ki se je že dolga leta ukvarjal z žganjekuho in je bil znan po tem. No, ko je bilo sadje tako narezano, šele potem ga je zmlel in pustil kašo prevreti. Vsa družina je rezala in trebila sadje. Ko je bilo prevreto, pa je pripravil kotel, napeljal studenčnico za hlajenje – sam je naredil lesene žlebove, da je speljal studenček blizu hiše do kotla. Potem pa je tudi vso noč presedel ob kotlu in čakal, na tiste kapljice, ki so se pozneje spremenile v curek. Drva za kuho žganja je posebej pripravil. Še najraje je kuril z brezo, če jo je le našel. Nekaj žganja je odprodal, sicer pa ga je nakuhal več vrst: za namakanje zelišč, za domačo rabo, za borovničevec, za gospoda župnika, za staranje. Vse je sam postoril. V shrambi je naredil posebne police za steklenice in nanje napisal, katere vrste žganje je tam. Nekaj ga je razdal sosedom, nekaj pa sorodstvu. Naša stara mati ga je morda tu pa tam srknila, pri prehladu v čaju, pa ob pomladanskih delih, če se je spotila in je s hribov še vlekla mrzla sapa. Tik pred prvo svetovno vojno je oče zakopal dva steklena balona žganja, približno dvajset litrov. Preživela sta. Z bratom sta ga šla odkopat in ga prinesla domov. Tisto žganje je imelo poseben vonj, res. Kako se tega spomnim. November je bil.

Napravljali smo listje za stelj živini, ki jo je oče spet dokupil. In ko je odmašil zelenkast balon – zamašek je bil zalit z voskom, je zadišalo po vsej izbi, pa kako! Oče se je kremžil in si obliznil spodnjo ustnico. Mama je podstavila steklenico z lijem, oče pa je prav počasi nagnil balon in curkal žganje v steklenico. Sedel sem na klopi in gledal ta ceremonial. Čudil sem se penjenju žganja in tistemu posebnemu zvoku. Ko so bile steklenice polne, jih je oče preštel. Kimal si je in si praskal sivo ščetinje brade. Popravil si je klobuk in mami ukazal, naj prinese kozarčke, da bodo nazdravili miru in Kristusu v kotu. Pa smo res, še stara mati so ga srknili in se pred tem pokrižali, da. Oče je potem zahteval še en kozarček, trdeč, da je eden komaj kaj zalegel, da morata biti dva. Po drugem je pocmokaval in govoril, da je Bog dal take pijače, da okrepijo duha. In potem je kar sam začel recitirati Prešernove pesmi. Veliko jih je znal na pamet, veliko. Tisto pesmarico je rad jemal v roke in jo prebiral. Včasih se mu je potočila solza in je od ganotja zastokal tam ob zapečku. No, bral je tudi druge stvari, še najraje časopise, knjig manj. Tu in tam se je katere polotil, vendar ni imel potrpljenja. Menil je, da si preveč izmišljujejo, da je življenje drugačno, kot pa je v knjigah. Pesmi, te so ga nekako bolj privlačile. Tudi Gregorčiča je bral, tudi. Pa Vodnika, da. Mama je raje brala romane, če je le utegnila. Iz časopisov si je izrezovala kuharske reči in praktične nasvete. Spravljala jih je v debelo mapo, kjer je shranjevala tudi nekatere račune. Računanje, to je bila njena strast. Vedno je preračunavala stroške kmetije in sta se včasih z očetom tudi sporekla. Oče je bil v teh rečeh bolj površen, kar zaokrožil je številke. Zanj je bilo vse nekako sto, dvesto, na ta način je on računal. Saj ne da ni znal računati, daleč od tega, a je bil bolj praktičen, ne tako dlakocepski kot mama. Ona je hotel imeti vse razvidno, vse urejeno. Kaj, a da o starem očetu še nisem nobene rekel? Ah, naš stari oče, veste … Da, žganje, žganje ga je pokopalo, zato je bila stara mati tako zagrizeno proti tem rečem, zato,« je prikimal Tonc.

Še ves dopoldan sta mrvila zgodbe in pripivala staro žganje, ker je zunaj deževalo in odžiralo pripeko.

Bojan Bizjak

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Jan 2022 at 09:14

0 ogledov

Ingver, rahlo pikantna in topla začimba
Zagotovo vam bo všeč pomarančna marmelada z ingverjem ali pa topla limonada, v katero stresete malo ingverja v prahu in rjavega sladkorja. Poleg tega da je krasen dodatek jedem, pa je ingver tudi zdravilen: učinkuje proti mikrobom, redči kri, deluje protivnetno in znižuje krvni sladkor. Poskusite, dodajte ga na primer eni slani in sladki jedi. Rdeča leča s špinačo, korenjem in ingverjemSestavine (za 4 osebe): 100 g rdeče leče, 150 g zamrznjenih ali svežih špinačnih listov, 2 manjša korenčka, žlica kuminovih semen, žlička kumine v prahu, oljčno olje, manjša korenina svežega ingverja, solLečo operemo v mrzli vodi, da odplaknemo odvečni škrob. Stresemo jo v vodo in za kakšen centimeter prekrijemo z vodo ter dodamo 3 cm olupljenega ingverja v kosu. Kuhamo približno 15 minut. Nato ingver odstranimo, dodamo špinačne liste in malo soli. Kuhamo še nekaj minut, da se špinača zmehča in malo razpusti. Nato posodo z lečo in špinačo odstavimo z ognja in odlijemo odvečno vodo.Na drobno sesekljamo še 3 centimetre ingverja. Očistimo korenje, ga umijemo in narežemo na tanjša kolesca. Segrejemo nekaj žlic oljčnega olja. Na njem najprej prepražimo kolesca korenčka, ko se zmehčajo, pa dodamo vso kumino in sesekljani ingver. Pražimo še 2 minuti, nekajkrat premešamo in potem prelijemo s špinačo. Ponudimo takoj.  Jabolčni zavitek  z ingverjem Sestavine: za testo: 140 g moke, 25 g masla, 1 jajce, 2 žlici vode, ščepec soli; za nadev: 1 biolimona, 700 g sladko-kislih jabolk, za oreh ingverja, 35 g krušnih drobtin, 20 g piškotnih drobtin, 100 g sladkorja, 30 g rozin, 20 g ruma, maslo, sladkor po okusuNajprej naredimo testo: moko zmešamo s hladnim maslom, jajcem, toplo vodo in soljo. Testo dobro pregnetemo in pustimo počivati ​​v hladilniku 30 minut.Rozine oplaknemo in jih namočimo v rum. Olupljena jabolka narežemo na tanke rezine in jih potresemo z naribano limonovo lupinico, 2 žlicama sladkorja in naribanim ingverjem.Testo tanko razvaljamo. Po razvaljanem testu potresemo krušne in piškotne drobtine, po njih pa razporedimo tanke rezine jabolk ter odcejene rozine. Potresemo s preostalim sladkorjem in zavijemo.Zavitek prenesemo na pomaščen pekač, ga premažemo s stopljenim maslom in pečemo pri 190 stopinjah od 45 do 50 minut. Vsakih 15 minut ga premažemo s stopljenim maslom. Pečeni zavitek narežemo in potresemo z mletim sladkorjem.

Thu, 27. Jan 2022 at 08:40

0 ogledov

Krožnik juhe na mrzel zimski dan
Juh, ki jih lahko pripravimo, je nešteto. Če imate radi izdatnejšo juho, so to bobiči ali mehiška juha, in potem sta tu dve kremni, ena iz zelene z nadihom pehtrana in druga česnova z dodatkom timijana. V knjigi Ive Dolenc z naslovom Juhe – boste našli polno zanimivih receptov juh za vsak letni čas. Bobiči Sestavine: 250 g bobičev (mlade koruze), 130 g rdečega fižola, 250 g krompirja, 100 g hamburške slanine, pršutova kost, 4 stroki česna, šopek peteršilja, sol, poper V lonec damo kuhat fižol s pršutovo kostjo, ki smo jo prej prevreli in zamenjali vodo. Dodamo sesekljan peteršilj in česen. Ko je fižol kuhan, dodamo bobiče, na kocke narezan krompir in narezano hamburško slanino. Ko je vse kuhano, vzamemo iz juhe pršutovo kost, odluščimo meso in ga vrnemo v lonec. Krompir zmečkamo ter bobiče po potrebi dosolimo in popopramo. Mehiška juha Sestavine: olje, 200 g pustega govejega mletega mesa, 1 žlička moke, voda, 2 čebuli, 2 stebli stebelne zelene, narezani na podolgovate lističe, 2 korenčka, narezana na tanke podolgovate lističe, 3 sesekljani paradižniki ali pločevinka paradižnika, 1 žlička čilija v prahu, 1 žlička mlete kumine, sol Na olju prepražimo mleto meso, da dobi zlato barvo. Dodamo moko in nekajkrat premešamo, nato zalijemo z vodo. Zavremo in dodamo narezano čebulo, zeleno in korenje. Kuhamo 10 minut, nato dodamo sesekljan paradižnik, čili, kumino in sol ter znova kuhamo 15 minut. Ko si pripravljate sestavine za juho, kupite še vrečko tortilja čipsa. Juho v jušniku ali na krožniku okrasite z lističi korenja in nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem ter dodajte nekaj čipsov. Kremna juha iz zelene s pehtranom Sestavine: 1 gomolj zelene, 2 krompirja, oljčno olje, jušna osnova, pehtran (lahko zamrznjen), 200 g kisle smetane, poper, 1 žlička mletega muškatnega oreščka Zeleno olupimo, narežemo na kocke in na hitro podušimo na oljčnem olju. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, zalijemo z jušno osnovo in kuhamo do mehkega. Ko sta krompir in zelenjava kuhana, zmešamo juho s paličnim mešalnikom in znova zavremo. Pehtran sesekljamo in ga skupaj s kislo smetano dodamo juhi. Preden juho ponudimo, jo popopramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Česnova juha s timijanom Sestavine: oljčno olje, 2 čebuli, 16 strokov česna, 2 krompirja, 100 ml belega suhega vina, jušna osnova, 100 ml sladke smetane, popečen kruh, timijan V ponev damo oljčno olje, sesekljano čebulo in strt česen. Pokrito dušimo na nizki temperaturi, dokler se ne zmehčata, vendar ne smeta porumeneti, sicer bo juha grenka. Vmes večkrat premešamo. Dodamo belo vino in malo pokuhamo, da izhlapi. Nato dodamo olupljen in narezan krompir, jušno osnovo, posolimo in zavremo. Kuhamo 40 minut. Juho nekoliko ohladimo in zmešamo v mešalniku. Dodamo sladko smetano in juho znova segrejemo. Prelijemo jo v jušnik ali na krožnike in vložimo popečene kruhove kocke s timijanom. Kruhove kocke s timijanom naredimo tako, da dan star bel kruh narežemo na kocke. Pekač obložimo s papirjem za peko, stresemo nanj krušne kocke, jih malo posolimo in potresemo s sesekljanim svežim ali zdrobljenim suhim timijanom in nekaj minut popečemo v pečici, da postanejo hrustljave. Veliko zamisli za pripravi juh najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/juhe-vse-okuse        

Wed, 26. Jan 2022 at 16:57

120 ogledov

Okužbe sečil
Okužbe sečil delimo na enostavne in zapletene. Zaradi kratke in ravne sečnice, ki leži blizu zadnjika, ženske zbolijo do 30-krat pogosteje kot moški, najpogosteje gre za mlajše, sicer zdrave ženske. Okužbe sečil sodijo med najpogostejša vnetna obolenja. Ponavljajoča se vnetja ima kar četrtina žensk, starejših od 65 let. S starostjo pa se pogostnost vnetij sečil poveča tudi pri moških, večinoma zaradi težav s prostato. Povzročitelj vnetja je najpogosteje bakterija Escherichia colli (E. coli), ki izvira iz debelega črevesa. Pot okužbe vodi večinoma po sečnici navzgor, redkeje se vnetje razširi po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetje sečil lahko povzročijo tudi drugi mikroorganizmi (virusi, glivice) ter kemični (citostatiki) ali fizikalni dejavniki (denimo obsevanje). Zdravi moški le redkokdaj zbolijo, saj je njihova sečnica anatomsko oddaljena od zadnjika, izločki prostate pa delujejo baktericidno (uničujejo bakterije). Med preproste okužbe uvrščamo vnetje mehurja (cistitis) in vnetje ledvice (pielonefritis) pri mlajših, zdravih ženskah. Med zapletene okužbe pa sodijo okužbe pri bolnikih s funkcionalnimi in anatomskimi okvarami sečil (motnje pretoka seča), moških, otrocih, nosečnicah, pri starejših od 65 let, bolnikih s spremljajočimi sistemskimi obolenji z zmanjšano naravno odpornostjo (npr. bolniki s sladkorno boleznijo), bolnikih z vstavljenim trajnim urinskim katetrom. Med zapletene sodijo tudi okužbe, pri katerih trajajo bolezenski znaki več kot teden dni, in ponavljajoče se okužbe sečil. Okužbe različnih delov sečil Vnetje mehurja se kaže s pogostim in pekočim uriniranjem, uriniranjem po kapljicah ter nenehnim tiščanjem na vodo. Zasledimo lahko temnejši urin neprijetnega vonja, včasih je tudi krvav. Bolniki lahko navajajo nelagodje v spodnjem delu trebuha nad sramno kostjo, telesna temperatura pa navadno ni povišana. Pri vnetju ledvic in ledvičnega meha ima poleg značilnih znakov vnetega mehurja bolnik še povišano telesno temperaturo (38 stopinj in več), mrzlico, čuti bolečino v ledvenem predelu, slabost in bruha. Vnetje sečnice ali uretritis lahko poteka brez kliničnih znakov ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in/ali z izcedkom. Okužbo dokažemo z brisom sečnice. Pri tovrstnih težavah moramo pomisliti tudi na okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. V tem primeru zdravimo oba partnerja hkrati. Dolgotrajna asimptomatska okužba z nekaterimi bakterijami, denimo klamidijo, pri ženskah lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, zunajmaternična nosečnost). Pri akutnem vnetju prostate ali prostatitisu pa ima bolnik povišano temperaturo, bolečine v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije (hoteno izločanje seča brez bolečin v normalnem curku) ter tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (retenca urina). Pri nebakterijskem vnetju prostate je potek pogosto kroničen, kaže se z nejasnimi bolečinami v presredku, z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji. Bolnik ob tem nima povišane telesne temperature, izvid urina je normalen. Ugotavljanje, zdravljenje in preprečevanje okužb Za laboratorijsko potrditev okužbe spodnjih sečil potrebujemo izvid urina (urinski listič, izvid sedimenta) ali urinokulturo z antibiogramom, s tem določimo število in vrsto bakterij ter najustreznejši antibiotik. Zelo pomembno je, da je vzorec urina oddan pravilno. Odvzeti je treba vzorec srednjega curka urina pri prvem jutranjem uriniranju, spolovilo naj bo umito, prvi curek se spusti v školjko, srednjega se odda v posodico, končni curek se zopet zavrže. Pri zapletenih okužbah sečil je potrebno opraviti tudi ultrazvočno preiskavo sečil, da izključimo morebitne motnje pretoka seča. Zastajanje seča namreč vodi v hitrejše razmnoževanje bakterij, ki lahko prehajajo v kri in vodijo v nastanek sepse. Okužbe sečil zdravimo z antibiotiki. Glede na zapletenost in mesto okužbe se predpiše najprimernejši antibiotik in trajanje zdravljenja, ki je lahko v razponu od enkratnega odmerka pa vse do treh tednov. Za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil se svetujejo različni ukrepi, in sicer povečan vnos tekočin, pogostejše praznjenje sečnega mehurja, pravilna uporaba toaletnega papirja, ustrezno spodnje perilo. Pitje brusničnega soka je eden najbolj znanih ukrepov za preprečevanje ponavljajočih se okužb sečil, saj številne raziskave kažejo, da plodovi ameriške brusnice vsebujejo proantocianidine, ki ovirajo vezavo škodljivih bakterij (predvsem E. coli) na tkivo v mehurju in sečnici.  Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Wed, 26. Jan 2022 at 16:31

143 ogledov

Pečemo iz zalog: sladice z jabolki in suhimi slivami
V tem mesecu pregledujemo zaloge v shrambi, zmrzovalniku in kleti, saj bo kar naenkrat prišla pomlad in z njo tako težko pričakovana sveža zelenjava in sadje. Do takrat pa ravnajmo gospodarno, saj lahko iz povsem preprostih domačih sestavin včasih naredimo krasne jedi, tudi sladice. Cimetovo pecivo z jabolkiSestavine (za tortni model premera 26 cm): za biskvit: 6 jajc, 150 g mletega sladkorja, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 4 dl polnomastnega mleka, 350 g moke, 1 vrečka pecilnega praška, 3 zvrhane žličke mletega cimeta, 5 zdrobljenih klinčkov, ščepec mletega muškatnega oreščka, naribana lupinica 1 biolimone; za nadev: 450–500 g jabolk; za posip: mleti sladkorJabolka olupimo. Približno dve tretjini jih naribamo, preostale pa narežemo na tanke krhlje.Jajca ločimo na beljake in rumenjake in beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake penasto umešamo z mletim in vaniljevim sladkorjem, nato pa počasi dodajamo mleko in po žlicah še moko, presejano s pecilnim praškom. Dodamo cimet, klinčke, muškatni orešček, limonovo lupinico ter naribana jabolka in krhlje – nekaj jih pred tem prihranimo za na vrh kolača.V maso postopoma nežno vmešamo še sneg ter jo vlijemo v tortni model, namaščen in obložen s papirjem za peko.Pečemo pri 180 stopinjah od 45 do 55 minut. Ko se začne biskvit med peko strjevati, ga vzamemo iz pečice, obložimo z nastrganimi jabolki in krhlji, ki smo jih prihranili, in spečemo do konca. Preden pecivo ponudimo, ga potresemo z mletim sladkorjem. Torta s suhimi slivami Sestavine (za tortni model premera 22 cm): 240 g moke, 60 g jedilnega škroba. 150 g masla, 200 g suhih sliv brez koščic, 100 g orehovih jedrc, 4 jajca, 180 g sladkorja, 200 ml mleka, 4 žlice rum, 1 biolimona, ščep mletega cimeta, 1 žlička moke, 2 žlici mletega sladkorja, 1 vrečka pecilnega praška, solVsaj eno uro, preden se lotimo priprave torte, vzamemo maslo iz hladilnika in ga narežemo na koščke, da se hitreje zmehča.Slive narežemo na 3 ali 4 koščke in jih damo v skledo. Prelijemo jih s toplo vodo in dodamo rum, da se zmehčajo in razvijejo okus. Orehe grobo sesekljamo. V večji skledi z metlicami električnega mešalnika stepamo jajca skupaj s sladkorjem, cimetom in ščepcem soli, dokler zmes ne naraste in se ne naredijo mehurčki. Dodamo zmehčano maslo in še naprej mešamo, dokler ne postane zmes enotna.Zmešamo moko, škrob in pecilni prašek. Mešanico suhih sestavin dodajamo polagoma, izmenično z mlekom. Mešamo pri majhni hitrosti, dokler ne postane masa gladka. Nazadnje z lopatko primešamo malo naribane limonove lupinice.Orehe rahlo pomokamo, stresemo, da odstranimo odvečno moko in jih z lopatko vmešamo v testo. Slive ožamemo in jih približno polovico vmešamo v zmes. Zmes vlijemo v namaščen in pomokan model in jo poravnamo. Preostale slive po želji porazdelimo po površini, tako da jih rahlo potopimo v testo.Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, od 40 do 45 minut, pazimo, da površina ne potemni preveč. Proti koncu peke v sredino torte zabodemo zobotrebec: če je suh, vzamemo model iz pečice, sicer pa pečemo še 5 do 10 minut in potem znova naredimo preskus z zobotrebcem.Torto vzamemo iz pečice, počakamo, da se ohladi, jo vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi na rešetki. Potresemo jo z mletim sladkorjem in ponudimo. Več receptov za sezonske slaščice boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/minini-cukri

Wed, 26. Jan 2022 at 16:25

129 ogledov

Kako negujemo volnene odeje
 Pomembno je, da notranjost stanovanja dovoljkrat brišemo, pometamo in sesamo, da odstranimo čim več prahu. Poleg tega večkrat peremo ali kako drugače čistimo vse tekstilije v prostorih, na primer zavese, odeje, posteljnino, preproge. Prostore tudi dovolj zračimo in z vlažilnikom, ki kaže stopnjo vlažnosti v prostoru, preverjamo, ali je zrak dovolj vlažen. Pozimi veliko časa prebijemo zaviti v udobne tople odeje, zato je v tem času še posebno pomembno, da jih dovolj negujemo. Volnene odeje smo včasih lahko prali le ročno, v novejših pralnih strojih, ki imajo poseben program za nežno pranje volne do 30 stopinj in zmanjšano centrifugiranje, pa jih lahko peremo tudi strojno. Po pranju odeje posušimo na ravni površini, ne obesimo jih, ker lahko spremenijo obliko. Sušimo jih na zračnem mestu, nikakor ne v sušilnem stroju ali, ko bo topleje, na neposrednem soncu, ker se lahko skrčijo. Če ni na etiketi navedeno drugače, odeje lahko likamo, vendar na nizki temperaturi, najbolje, ko so še rahlo vlažne, ali pa jih prelikamo tako, da nanje polagamo vlažno krpo. Volneno polnilo Odeje, prekrivala in blazine z volnenim polnilom in bombažno prevleko lahko peremo doma ročno ali v pralnem stroju pri 30 stopinjah na programu za volno, toda le, če nimajo veliko polnila. Tistih izdelkov, ki imajo več volnenega polnila, ne perite doma. Pred kakršnim koli poskusom preberite nalepko za vzdrževanje. Posteljna pregrinjala in blazine, ki so v celoti izdelane iz volne, je najbolje odnesti v kemično čistilnico, enako storite tudi z nadvložki za vzmetnice. Za izdelke, ki jih lahko operemo doma, obvezno uporabimo posebni detergent za volno. Vsak dan prezračimo Me glede na to, ali imamo volnene odeje, blazine s prevleko ali polnilom, pa je pomembno, da volnene odeje in posteljnino z volnenim polnilom vsak dan prezračimo in jo rahlo pretresemo. Tako bo iz nje izhlapela telesna vlaga, obenem pa bomo ohranili njeno mehkobo in svežino. To je še posebno pomembno za tiste volnene odeje in blazine, ki jih ne smemo prati doma, pač pa jih lahko le odnesemo v čistilnico.

Wed, 26. Jan 2022 at 16:00

149 ogledov

Korenovke in gomoljnice niso le dolgočasna hrana
Med korenovkami je nekoliko manj znan pastinakov koren, ki bi ga ob bežnem pogledu lahko zamenjali z veliko peteršiljevo korenino. Čeprav je sladkastega okusa, ga pogosteje dodajamo slanim jedem. Iz gomolja zelene lahko naredimo rosti, tradicionalno švicarsko jed. Pripravlja se iz krompirja, mi pa bomo namesto njega uporabili naribani gomolj zelene. Svežo repo pa bomo uporabili za narastek, ki se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Jajčni rezanci s pastinakom in slanino Sestavine (za 4 osebe): 400 g širokih jajčnih rezancev, 2 pastinaka, 1 žlica oljčnega olja, 1–2 vejici svežega timijana, 20 g masla, 200 g dimljene slanine, sol, sveže mleti črni poper, parmezan V višjo kozico nalijemo vodo in jo postavimo na ogenj. Ko zavre, stresemo vanjo rezance in posolimo. Skuhamo jih po navodilih na embalaži. Testenine naj bodo še čvrste na ugriz. Pazimo, da jih ne prekuhamo! Pastinak olupimo in narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na vročem oljčnem olju. Nato popečemo še slanino, narezano na trakove. Ko je slanina hrustljavo zapečena, jo vzamemo iz ponve. Kuhanim rezancem odvzamemo skodelico vode, v kateri so se kuhali, preostalo tekočino pa odlijemo. Rezance umešamo k pastinaku, dobro premešamo in po potrebi prilijemo malo prihranjene vode. Nazadnje umešamo maslo in hrustljavo slanino. Če so rezanci presuhi, prilijemo še preostalo vodo. Potresemo jih s svežimi timijanovimi lističi, sveže mletim črnim poprom in sveže naribanim parmezanom.   Rosti z zeleno in slanino Sestavine: 3 rezine hamburške slanine, košček masla, 2 žlički olja, 1 gomolj zelene, 1 žlička sveže sesekljanega peteršilja, 2 žlici naribanega parmezana, 1/2 žličke soli, 1/8 žličke sveže mletega črnega popra, ¼ žličke česna v prahu Hamburško slanino narežemo na kockice. Popečemo jih v ponvici na koščku masla, da postane hrustljava. Medtem olupimo gomolj zelene in ga naribamo. Potrebujemo jogurtov lonček naribane zelene. Pomešamo jo s sveže sesekljanim peteršiljem, naribanim parmezanom, česnom v prahu, soljo in sveže mletim črnim poprom. Dobro pomešamo, da se sestavine povežejo. Nazadnje umešamo kockice popečene hamburške slanine in zmes prestavimo v naoljeno ponvico. Z leseno žlico ali kuhalnico jo enakomerno razporedimo po ponvici. Rosti pečemo na zmernem ognju 5 minut, da se spodaj zlato obarva in postane hrustljav, po vrhu pa ostane zmehčan. Na mizo ga postavimo v ponvici ali preložimo na krožnik. Ponudimo še toplega, s kosom kruha s semeni. Rosti je tradicionalna jed iz Švice, pripravljena iz krompirja. Namesto krompirja pa lahko uporabimo tudi sladki krompir, korenje …   Narastek z repo Sestavine: 3 srednje velike repe, 25 g masla, 2 jajci, 3 žlice pšenične bele moke, 1 žlica rjavega sladkorja, ½ zavitka pecilnega praška, sol, ščep muškatnega oreščka; dodatki: 2 pesti drobno mletih krušnih drobtin, 20 g masla Repo olupimo in narežemo na kockice. Stresemo jih v kozico, prilijemo hladno vodo, posolimo in postavimo na ogenj. Ko voda zavre, kozico pokrijemo s pokrovko in repo kuhamo do mehkega, približno 10 minut. Nato jo odcedimo in malo pretlačimo s tlačilko za krompir, dodamo maslo in razžvrkljani jajci. Vse dobro premešamo. V drugo skledo presejemo moko in jo pomešamo s pecilnim praškom, rjavim sladkorjem in naribanim muškatnim oreščkom. Mešanico dodamo pretlačeni repi in dobro premešamo. Maso preložimo v plitev pekač, po vrhu pa potresemo krušne drobtine, pomešane z zmehčanim maslom. Pekač potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Pečemo dobrih 30 minut, da se drobtine na narastku rjavo zapečejo. Narastek z repo se odlično poda k pečenemu puranu ali piščancu. Veliko receptov za jedi iz korenovk in gomoljnic boste našli tudi v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/slastno-iz-korenin  
Teme
Pisana njiva kratka zgodba kratka zgodba Kmečki glas

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kratka zgodba za dolge januarske dni