Vreme Naročite se
Kaj naredimo iz skuhanega krompirja, ki nam je ostal
Izbrana recdepta sodita med tiste posrečene, v katerih lahko porabimo odvečno hrano in dobimo zelo dobro jed.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 15. september 2022 ob 15:39

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Pogosto nam pri pripravljanju kosila ostane kaj skuhanega krompirja. Seveda ga je škoda zavreči, saj lahko iz njega pripravimo marsikaj slastnega. Vojvodinjin krompir (pommes duchesse) pripravimo hitro in preprosto. Majhni kosmiči krompirjevega pireja, obogateni s parmezanom, jajci, maslom in ščepcem muškatnega oreščka, so odlična priloga, narejena z malo sestavinami, preprosta in poceni. Krompirjevi kruhki z rožmarinom so zelo mehki in enostavni za pripravo, lahko jih ponudimo k narezkom ali namesto kruha.

Vojvodinjin krompir

Sestavine: 600 g  mokastega rumenega krompirja, 50 g parmezana, 60 g masla, 2 jajci,  ščepec muškatnega oreščka, sol

Krompir operemo, olupimo, narežemo na četrtine, skuhamo v osoljeni vodi in odcedimo. Pustimo, da se  nekaj  minut hladi. Pretlačimo ga skozi tlačilko, mu dodamo maslo. Ko se to raztopi, dodamo še rumenjaka, naribani parmezan, malo soli in muškatni orešček ter vse skupaj dobro premešamo, tako da dobimo enotno zmes.

Pekač prekrijemo s papirjem za peko in nanj nabrizgamo krompirjevo maso z dresirno vrečko z zvezdastim nastavkom – visoke kupčke premera 4 centimetre, tako da bodo med njimi 3 centimetri presledka. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, od 15 do 20 minut, dokler ne postanejo  kupčki zlato rjave barve. Vzamemo jih iz pečice in ponudimo kot prilogo.

Vojvodinjin krompir lahko hranimo v hladilniku v posebni nepredušni posodi  2 ali 3 dni. Pečenega lahko tudi zamrznemo za meseca ali dva. Ko želimo krompirjeve kupčke uporabiti, jih vzamemo iz zamrzovalnika in damo neposredno v pečico za približno 10 minut pri 180 stopinjah.

Krompirjevi kruhki

Sestavine: 630 g moke, 500 g kuhanega krompirja, 150 ml mleka, 100 ml ekstra deviškega oljčnega  olja, 7 g suhega kvasa, 4 g sladkorja, grobo mleta sol, rožmarin

V majhni skledi zmešamo oljčno olje z rožmarinom. S paličnim mešalnikom zmešamo kuhani krompir in mleko, dodamo sladkor in suhi kvas. Prilijemo olje in testo ugnetemo. Postopoma dodajamo moko in sol. Testo gnetemo, da postane enotno in prožno. Oblikujemo ga v kroglo, pokrijemo in pustimo vzhajati 2 uri ali dokler se  velikost testa ne podvoji.

Delovno površino rahlo premažemo z oljčnim oljem. Testo pregnetemo in kroglo razdelimo na 8 manjših kroglic, ki jih  prenesemo na pekač, tako da je med njimi nekaj presledka. Po površini jih premažemo z oljem in pustimo počivati ​​15 minut.

S prsti naredimo vdolbinice v testene kroglice po vsej površini in jih s tem sploščimo. Po vrhu jih pokapamo z oljem ter potresemo z rožmarinom in grobo soljo. Pečemo v pečici, segreti na 200 stopinj, 15 minut. Ko so kruhki spečeni, naj se ohladijo, preden jih ponudimo. Najboljši so takoj, lahko pa jih hranimo en dan v papirnati vrečki ali pod steklenim pokrovom.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Sep 2022 at 15:10

369 ogledov

Ročno narejeni ravioli
Iz olepotičenega testa, v katerega bomo odtisnili lističe rož ali zelišč, lahko naredimo preprosto široke rezance ali pa slastne raviole, polnjene s hruškovim nadevom. Kombinacij je veliko, pripravimo lahko razne vrste testa, testenin in nadevov. Vse polno idej boste našli v knjigi Saše Drobnič Škrjanec Ta domače testenine. Hruškovi ravioliPotrebujemo: 300 g olepotičenega testa; za nadev: 400 g zrelih hrušk, 80 g bele čokolade, 50 g masla, ščepec soliVsako hruško olupimo, očistimo pečk in jo narežemo na kocke. Na maslu jo prepražimo, da svetlo porjavi, solimo in odstavimo z ognja. Z vilicami večje koščke nekoliko pretlačimo in pustimo, da se počasi ohlajajo. Tik preden se popolnoma ohladijo, hruške osladimo z belo čokolado, ki jo lahko naribamo ali zelo na drobno nasekljamo. Naredimo raviole. za zabelo: 150 g masla, 2 vejici žajblja, 1 čajno žličko sezamaMaslo, sezam in osmukane lističe žajblja prepražimo, da listi lepo zadišijo. V maslo stresemo raviole. Ponvico na rahlo stresemo, da se maslo oprime raviolov, in ponudimo. Slika hruškovih raviolov v knjigi Ta domače testenine str 102 RECEPT ZA OLEPOTIČENO TESTOPotrebujemo: 500 g ostre bele moke, 3 jajca, 2 rumenjaka, 50–100 ml vodeV moko postopoma umešamo vsako jajce posebej in rumenjaka. Dodamo tudi nekaj žlic vode, da nadomestimo manjkajoča beljaka.Testo gnetemo tako dolgo, da postane lepo prožno in voljno. Zavijemo ga v folijo za ohranjanje svežine in pustimo v hladilniku počivati vsaj pol ure. Hlebček postopoma režemo na rezine, vsako s strojčkom za testenine zvaljamo na najtanjšo številko, ki je na strojčku. Da bomo testo olepotičili, potrebujemo dva na zelo tanko razvaljana lista testa. Delovno površino si pomokamo in nanjo položimo list testa. Na testo polagamo sveže ali posušene rastline, ki nimajo zelo ostrih listov ali cvetov. Uporabimo lahko vse rastline in zelišča z nežnimi listki, kot so peteršilj, bazilika, origano, deteljica, žajbelj, neprimerna pa sta timijan in rožmarin, ker imata zelo ozke in ostre lističe, ki radi trgajo testo. Tudi cvetlice lahko uporabimo za olepotičenje. Cvetovi ognjiča se odlično obnesejo, če jih nekaj dni prej shranimo v debelo knjigo, da se sploščijo. Lahko pa uporabimo samo cvetne lističe, na primer vrtnične, žajbljeve, divjih kopriv, regrata … Olepotičen spodnji list testa po robovih zelo na tanko premažemo z vodo in prekrijemo z drugim listom testa. Z valjarjem povaljamo po zgornjem testu, da se oba lista testa dobro sprimeta. Dvojno testo lahko znova razvaljamo skozi valja na strojčku za testenine, le številko reže nastavimo nekoliko širše kot pri pripravi enojnega testa, ki smo ga olepotičili. V drugo režo zožimo in ponovno testo spustimo skozi strojček za testenine, da testo še nekoliko stanjša. Tako imamo pripravljeno testo za nadaljnje oblikovanje.   Testo lahko olepotičimo tudi z drugimi barvami testa. Osnovno rumeno testo popestrimo s pikicami in črtami zelene, rdeče, črne ali sive barve. Postopek je zelo podoben kot pri lepotičenju s cvetovi. Na list rumenega testa položimo zelene rezance ali zelene pikice, ki jih v testo utrdimo z valjanjem. Kako naredimo raviole Dva kosa testa razvaljamo od najširše debeline do najtanjše na strojčku za izdelovanje testenin. Z dresirno vrečko nabrizgamo nadev po sredini testa, med vsakim naj bo vsaj 3 cm praznega prostora. Robove testa na tanko premažemo z vodo. Testo prekrijemo z drugim, enako širokim trakom testa. Okoli nadeva s prsti rahlo pritisnemo testo, da iztisnemo odvečni zrak. Robove dobro pritisnemo, da se testo zlepi in nam nadev med kuhanjem ne bo iztekel. Z modelčkom in nožem oblikujemo raviole, ki so lahko okrogli, kvadratni, trikotni ali polmeseci.            Vse o različnih vrstah testa in ročno narejenih testeninah boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/ta-domace-testenine

Fri, 23. Sep 2022 at 14:58

273 ogledov

Prigrizki in slaščice iz grozdja
Grozdne kroglice, z ovojem iz kremnega sira in posute s pistacijami, mandlji ali orehi so preproste za pripravo in obenem idealna začetna jed. Zanje uporabimo belo grozdje, ker je nežnejšega okusa kot črno in se lepo ujame z okusom sira in oreščkov. In potem sta tu še dve slaščici, ki vas bosta navdušili s svojo svežino. Grozdni kolač Sestavine: 250 g moke, 500 g belega grozdja, 3 srednje velika jajca, 150 g masla, 120 g sladkorja, 1 vrečka pecilnega praška, naribana lupinica ene biolimone, sladkor v prahu Z grozda potrgamo jagode, jih temeljito operemo in osušimo. Lahko pustimo cele ali pa jih prerežemo na pol in odstranimo pečke. V skledi penasto umešamo jajca s sladkorjem in naribano limonino lupinico, dodamo ohlajeno stopljeno maslo. Dodamo še presejano moko s pecilnim praškom in mešamo, dokler ne dobimo gladke zmesi. Na koncu dodamo polovico grozdja. Pekač premera 26 cm namastimo in potresemo z malo moke ali obložimo s papirjem za peko. Vanj vlijemo testo, površino poravnamo z lopatko in na koncu površino torte okrasimo z grozdjem. Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 40 minut, ali je pečen, pa preverimo z lesenim zobotrebcem. Če je suh, ko ga izvlečemo iz testa, je kolač pečen. Pustimo ga počivati 5 minut v modelu, nato ga vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi. Potresemo ga s sladkorjem v prahu in postrežemo. Za kolač lahko uporabite belo in črno grozdje.   Pita s skuto in grozdjem Sestavine za testo: 100 g bele moke, 50 g koruzne moke, 60 g sladkorja v prahu, 10 g mandljeve moke, 90 g masla Naredimo testo. Moko presejemo, dodamo sladkor v prahu in mandljevo moko ter premešamo. Dodamo na koščke narezano zmehčano maslo in zgnetemo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo, zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za dobro uro v hladilnik. Potem testo razvaljamo in z njim obložimo pekač za pite premera 20 cm ter damo za pol ure v hladilnik. Podlago iz testa pečemo 15 minut v pečici, segreti na 180 stopinj. Pečeno ohladimo. Sestavine za nadev: 500 g skute, 2 žlici nastrgane limonine lupinice, 30 g sladkorja v prahu, 10 g vaniljevega sladkorja, 2 žlici cvetličnega medu, 3 listi želatine, 600 g rdečega ali črnega grozdja Naredimo nadev. Skuto pretlačimo, dodamo limonino lupinico, sladkor v prahu, vaniljev sladkor in med ter dobro premešamo, da dobimo gladko kremo. Želatino namočimo v mrzli vodi, nato jo odcedimo in raztopimo. Dodamo ji dve žlici skutne kreme, dobro premešamo, potem pa umešamo v kremo. Tako pripravljeno kremo nadevamo na pečeno podlago, jo lepo poravnamo in po njej enakomerno porazdelimo grozdne jagode. Pito damo v hladilnik, da se krema strdi. Potem jo narežemo na kose in potresemo s sladkorjem v prahu. Grozdne jagode s sirom Sestavine za (4 osebe): 300 g belega grozdja, 200 g sirnega namaza Philadelphia, 50 g rikote, 50 g naribanega parmezana, 80 g nesoljenih pistacij Grozd skrbno operemo, z njega odstranimo jagode in jih osušimo s papirnato brisačo. Pomembno je, da so jagode suhe, zato da se jih sir bolje oprime. V skledi zmešamo sirni namaz z rikoto in naribanim parmezanom ter sire dobro premešamo. Na dlan si nanesem sirno zmes, nanjo položimo jagodo in jo oblikujemo v sirno kroglico. Nato vsako povaljamo po sesekljanih pistacijah in položimo na krožnik. Ko so kroglice narejene, jih vsaj za eno uro postavimo v hladilnik, preden jih ponudimo. Če imate radi intenzivnejše okuse, lahko nežni sir Philadelphia nadomestite z gorgonzolo, pistacije pa z mandlji ali orehi.    

Wed, 21. Sep 2022 at 16:23

374 ogledov

Težave z zdravjem: zamaščena jetra
»Zdrava jetra so ključ do zdravega telesa, bolna pa lahko porušijo ravnovesje celotnega organizma,« pravi avtorica priročnika Razstrupimo in okrepimo jetra in žolč medicinska novinarka Nicole Schaenzler, ki je skupaj z zdravilko Ulrike Arlt (založba Mladinska knjiga) napisala ta zanimivi priročnik. V njem boste med drugim našli nasvete in navodila za uporabo zdravilnih rastlin, homeopatskih zdravil in soli za naravno krepitev jeter ter jetrno dieto, preprosto metodo, s katero učinkovito razstrupimo telo. Dobra stran vsega je, da so jetra organ, ki se obnavlja, in da lahko sami veliko storimo za to. Za odpravljanje zamaščenosti jeter ni namreč nobenih zdravil, ki bi jih lahko predpisal zdravnik, toda če dobimo pri zdravniku diagnozo zamaščena jetra, lahko že po nekaj tednih dosežemo, da se ta skrčijo na normalno velikost. To lahko naredimo, priporoča avtorica Nicole Schaenzler, v petih korakih. Pet korakov za zdrava jetra ZNEBIMO SE MAŠČOBNIH BLAZINIC – To pa moramo narediti postopoma, saj nagle diete le še bolj obremenjujejo jetra, ker morajo ta razgrajevati večje količine maščob ali razstrupljati razgradne produkte. Zato je priporočljivo, da hujšamo postopoma, tako da izgubljamo od 250 do 500 g telesne teže na teden. Hrano razdelimo na več manjših obrokov ter se izogibamo obrokom, ki vsebujejo veliko maščob in ogljikovih hidratov. PRENEHAJTE KADITI – Redno kajenje, pravi Schaenzlerjeva, podpira razvoj zamaščenih jeter in enako velja tudi za pasivno kajenje. Snovi v tobačnem dimu namreč spodbujajo jetra k povečani tvorbi maščobnih kislin. ODPOVEJTE SE ALKOHOLU – Alkohol sodi med poživila in naj bi ga uživali v zmerni količini. Toda če imate težave z zamaščenimi alkoholnimi jetri, se alkoholu vsekakor raje povsem odpovejte. PREVIDNO Z ANALGETIKI! Ne glede na svetovano učinkovino in velikost pakiranja vedno velja: protibolečinskih sredstev ne jemljite več kot 3 dni in ne pogosteje kot 10 dni v mesecu, razen če vam zdravnik ne predpiše drugače. GIBANJE, KI VAM JE V VESELJE – Delo v hiši in zunaj nje ni isto kot šport, s katerim se redno ukvarjate. Izberite si kaj, kar vam bo v veselje in s čimer se boste redno ukvarjali, na primer kolesarjenje, plavanje ali lahkoten tek. Zmerno gibanje v območju vzdržljivosti namreč podpira obnovo jeter in trebušna maščoba se bo začela topiti. ZDRAVA PREHRANA – Med zdravo hrano, ki dobro dene jetrom, sodijo predvsem vlaknine, na primer stročnice in polnozrnata živila. Na splošno je priporočljivo zaužiti vsaj 30 g vlaknin na dan. Od tega bi morala približno polovica izhajati iz žit ter druga polovica iz zelenjave, sadja in krompirja, številne vrste sadja in zelenjave, ki vsebujejo še posebno veliko vlaknin. Delež vlaknin je tudi večji, če pojemo čim več sadja ali zelenjave v presni obliki ali z lupino. Če ste se doslej hranili drugače, vpeljite vlaknine v jedilnik postopoma, da vam ne bodo povzročila prebavnih motenj. Neprimerna hrana pri težavah z jetri so jedi, pečene ali pražene s slanino, na veliko maščobe, mastno ali prekajeno meso, klobase, mastne ribe, polnomastno mleko in mlečni izdelki, panirane in ocvrte jedi, mastne polivke ali omake, svež kruh in majoneza ter močne začimbe, čebula in česen. Jeter ne obremenjujejo samo maščobe v živilih in velike količine sladkorja, pač pa tudi umetne arome in prehranski dodatki oz. sredstva za konzerviranje. Novejše raziskave pa kažejo, da kofein v kavi varuje jetra pred škodljivimi vplivi in upočasnjuje potek kroničnih jetrnih bolezni, vendar še ni znano zakaj. Kavo pa moramo piti redno, na primer jutranjo skodelico vsak dan.   Grenčine za čiščenje jeter Nikoli ni odveč podpora iz narave: pomembno vlogo pri čiščenju jeter imajo grenčine, med njimi posebno pegasti badelj. Lahko naredimo nekajtedensko kuro. Plodove pegastega badlja lahko pripravimo v čaju (vendar je to manj učinkovito), lahko pa se odločimo tudi za suhi izvleček v obliki kapsul ali izvleček v obliki kapljic. Pegasti badelj deluje zaradi svojih učinkovin varovalno na jetra ter tudi spodbuja nastajanje žolča. Kuro je priporočljivo izvajati vsaj štiri tedne. Spomladi lahko naredimo tudi štiri- ali šesttedensko kuro z regratovim čajem ali sveže iztisnjenim sokom navadnega regrata, na delovanje jeter pa ugodno vpliva tudi redno uživanje artičok, ki jih lahko jemljemo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Artičoka dobro deluje na prebavo, ker vsebuje inulin, rahlo znižuje sladkor v krvi, znižuje raven holesterola in deluje blago diuretično.

Wed, 21. Sep 2022 at 16:14

332 ogledov

Krušne dobrote brez kvasa
V kuharski knjigi pa boste našli tudi recepte, kako lahko porabimo star kruh. Iz njega lahko pripravimo zares marsikaj dobrega, kot je na primer malinov kolač. Toast s sodo in vinskim kamnomSestavine: 360 g gladke bele moke, 50 g sladkorja, 1 žlica kisa, 1 zavitek vinskega kamna, ½ žličke sode, 240 g mleka (Mogoče ga boste potrebovali 260 g, odvisno od moke.), 2 žlici olja; za premaz: 1 žlica sladke smetane Naredite toplo kopel iz sode in vinskega kamna ter pustite 5 minut. Vse sestavine dajte v posodo in premešajte s kuhalnico. Po potrebi dodajte še mleko. Testo zgnetite in oblikujte štručko ter jo prestavite v pomaščen pekač. Pokrijte in pustite počivati vsaj pol ure. Boljše je, če jo boste pustili malo dlje. Pečico vključite na 180 stopinj. Pekač prestavite v ogreto pečico in pecite od 35 do 40 minut. To je najhitrejši toast in svetujem vam, da ga vedno popečete.   Žemljice iz testa za toastSestavine: testo za toast, ki mu odvzamemo polovico sladkorja (Glejte prejšnji recept.) Testo naredite popolnoma enako kot za toast. Rahlo vzhajano testo razdelite na 10 delov (Lahko več ali manj, odvisno od tega, kako velike žemljice želite.). Oblikujte posamezne hlebčke, jih pomokajte in pustite vzhajati. Čas vzhajanja je popolnoma enako kot pri toastu. Pomembno je, da žemljice še enkrat narastejo. Pred peko vsak hlebček s kuhalnico preščipnite do dna (Pri tem pazite, da ne prerežete testa.). Žemljice pecite v pečici, ogreti na 220 stopinj, približno 25 minut. Pečene žemljice še vroče premažite s stopljenim maslom.   Malinov kolač iz starega kruhaSestavine: 300 g starega kruha, 1 žlica sladkorja, 250 g maskarponeja, 2 jajci, 1 žlica medu ali agavinega sirupa, 100 g sladke smetane, 300 g malin (svežih ali zamrznjenih) Kruh narežite na srednje velike kocke (1,5 cm × 1,5 cm). Prestavite ga na ponev ter rahlo popecite, dodajte žlico sladkorja in pecite še minuto do dve, da karamelizira. V posodi zmešajte vse ostale sestavine razen malin. Vrstni red ni pomemben. Nato dodajte v zmes kruh, dobro premešajte in pustite stati 15 minut. Dodajte še maline, premešajte in maso prestavite v pomaščen pekač. Malinov kolač pecite v pečici, ogreti na 200 stopinj, od 40 do 45 minut. Kolač ponudite s sladoledom ali smetano ter potresite s sladkorjem v prahu. Veliko receptov boste našli v knjigi na:https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/kruh-brez-kvasa

Fri, 16. Sep 2022 at 15:29

716 ogledov

Slaščice iz prvih svežih jabolk in hrušk
Zdaj na začetku jesenih se znova veselimo svežih jabolk in hrušk, slaščicam, pripravljenim z njimi, lahko dodamo sladoled ali pa že bolj jesenske dodatke, kot so orehi in med. Recept za jesensko pito je izbran iz knjižice Mine Lavtižar Minini cukri, v njej boste našli tudi recepte za krasne domače jesenske sladice. Jesenska pita Sestavine: za testo: 200 g polnozrnate moke, 180 g masla, 90 g kokosovega sladkorja, 1 jajce; za nadev: 2 srednje veliki jabolki, 2 hruški, sok polovice limone, 1 žlica medu, 50 g orehovih jedrc Iz polnozrnate moke, masla, kokosovega sladkorja in jajca ugnetemo testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in pustimo, da počiva. Jabolka in hruške olupimo ter narežemo na kocke, pokapamo z limonovim sokom in v kozici podušimo, da se rahlo razpustijo. Dodamo med in previdno premešamo. Testo razporedimo po pekaču za pito in ga obložimo s sadjem in orehi. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, od 45 do 50 minut.   Jabolka z jagodovim sladoledom in čokolado Sestavine: 600 g jabolk (4 jabolka), 150 g sladkorja, 4 dl vode, 2 dl belega vina, 4 dl jagodovega sladoleda, 100 g temne čokolade, 1 dl sladke smetane, limonova lupinica, cimetova skorja, klinčki Jabolka olupimo tako, da na vrhu pustimo pecelj in krog olupka 2 cm. Jabolka izdolbemo s spodnje strani tako, da izrežemo sredico in da ostanejo stene debele 1 cm. Skuhamo jih (ne preveč) v sladkorni vodi z dodatkom belega vina, limonove lupinice, cimetove skorje in klinčkov. Kuhana jabolka ohladimo in osušimo. Izdolbene dele napolnimo s sladoledom, jih položimo na krožnik, prelijemo s stopljeno čokolado in dodamo stepeno sladko smetano. Poljubno okrasimo in ponudimo. Kliknite na sliko:  

Fri, 16. Sep 2022 at 15:20

355 ogledov

Zgodba za kratek odmor
Ko se tam nekje v zrelem poletju sence podaljšajo in kmalu zatem sonce izgublja svojo moč, prevzame ozračje rahla otožnost. Z naravo smo vpeti v neustavljivo kroženje letnih časov in dolgi jesenski večeri vedno znova prebujajo spomine. Včasih so sladko-grenki in nam privabijo na ustnice nasmešek. V zgodbi Minke M. Likar se ti spomini tkejo v prijazno tkanje – zdaj so prijazni, zdaj postanejo grenkejši, vsi skupaj pa ustvarijo razkošno tkanino nekega življenja. V. K. Malo starejša mladost Kmečkim otrokom včasih ni bilo z rožicami postlano, sploh tistim iz odročnih krajev. Ni bilo obilja, razen kakšne lesene, doma izdelane igračke. Za fante leseni voziček, za deklice punčka iz cunj. Starejši so dobili nove čevlje, tudi hlače, ki jih je sešila priučena šivilja, mlajši so ponosili oblačila za njimi, malo zakrpana in ponošena, a da so le bila oprana! Deklice niso nosile hlač, ker so bile deklice. »Deklina naj ima kiklo in dolge lase, da se ve, da je deklina!« Tako je bilo! In če je bila deklina najmlajši otrok v družini, je bilo razumljivo, da je morala ubogati ter poslušati vse starejše. Ampak sedaj je čisto drugače! Ko je deklica začela obiskovati osnovno šolo, je že morala po kosilu v široki obtolčeni skledi pomiti posodo, prijeti za metlo in pomesti po kuhinji, zalivati rože na hišnih oknih. In včasih, tako kot drugi otroci, za kazen nanositi iz drvarnice polen v lesen zaboj ob štedilniku. Seveda je bilo polena treba nanositi vse dni v letu, a to je bilo opravilo, ki je bilo otrokom najbolj odveč. Mati je to vedela, zato je bil to eden od njenih vzgojnih prijemov. Kdor je dobil ukaz, naj nanosi drva, je že vedel, da ga je nekaj polomil! Zaušnic in lasanja skoraj ni bilo. Toda grešnik je moral klečati sredi sobe, vsem v posmeh, in ko je minilo nekaj časa in je sam ugotovil, da je kazen pošteno odslužena, je lahko vstal. Moral se je opravičiti staršem z obljubo, da se bo poboljšal! Vse to in še marsikaj se je dogajalo Heleni. Le v krstnem listu je bilo tako zapisano, to so vsi pozabili in ji poenostavili ime v – Leno! Toda to je bil tudi slabšalni pridevnik, ki se človeka zlahka prime in obdrži, torej – lena! »Lena, očisti moje čevlje, ne bodi lena! Lena, Lena, zakaj si tako pozno prinesla malico na travnik, lačni in žejni smo, kaj ne vidiš, koliko je ura?!« Poleti je bilo veliko dela, in ko je bilo seno na lojtrniku pripeljano domov, ga je bilo treba zmetati na zgornji oder senika in potlačiti, da ni zmanjkalo prostora, preden je bila košnja pri kraju. »Alo, otroci, gremo zmetvat! Dva bosta z vilami premetavala s srednjega do zgornjega odra pod streho, eden bo tlačil pod opažem. Kar dogovorite se!« Bilo je jasno, da ni imela Lena nikakršne izbire – premajhna je bila še in preslabotna, da bi metala seno z vilami navzgor. Za pod razgreto streho, v pajčevini in prahu, senenem drobirju, ki je dražil preznojeno kožo, pod poševnim opažem, pa je bila primerna! Vsakemu drugemu se je uspelo izogniti temu! Nje pa ni nihče vprašal, ali ji je prav! V šoli je bila povprečna učenka, kot večina, brez zaščite. Ko so za konec prvega šolskega leta vsi iz razreda staršem odigrali kratko otroško igrico, je dobila Lena najmanjšo vlogo. Ob določenem času je morala glasno deklamirati tri besede na začetnico A! Učila se je, ponavljala in naučila! »Akramiš! Avša! Ačih!« Vse skupaj ni bilo nič, a starši so se iz srca zasmejali njenemu igralskemu podvigu! Pogosto se ji je dogajalo tako, kot pravi ljudski pregovor, da včasih tudi slepa kura zrno najde. Ni imela družbe vrstnic, zato se je skušala družiti z brati in njihovimi prijatelji. Ti pa dekleta niso želeli imeti poleg pri svojih malih vragolijah, saj so se bali, da bi vse povedala staršem. Marsikdaj je zato dobila pekočo klofuto in seveda se šla užaljena in razočarana izjokat k mami. »Kaj pa siliš mednje, saj veš, da so raje sami!« jo je zavrnila ta. Tako se je nadaljeval čas osamljenosti. Lena je zelo pogrešala družbo vrstnic. Prva štiri leta v vaški šoli so minila, treba je bilo nadaljevati v oddaljeni osrednji šoli. Tudi ta so hitro minila. Njena mladost je bila v razcvetu, a ne brezskrbna. Kako in kam naprej? Poklicne šole so bile v mestih, predaleč in brez avtobusnih povezav. Internat bi bil predrag … Zaposlitev pri petnajstih! Prvi teden službe so mojstri vse novinke opazovali, koliko je katera spretna, da so jih potem razporedili na primerna delovna mesta za priučitev. »Helena, pojdi do delovodje na drug konec delavnice in prinesi prazen zaboj,« ji je naročil mojster. In je šla, počasi čez delavnico proti delovodji. Na pol poti jo je mojster dohitel, prehitel, prijel naročeni zaboj, ki ga sicer ni potreboval, in preden je prišla do delovodje, jo je mojster urnih korakov že srečal nazaj grede sredi delavnice. »Si ti He-lena?!« Nič ni rekla, a za vso štiridesetletno delovno dobo si je zapomnila mojstrov tempo! Pozneje je bila pogosto za zgled novincem, da se v službi ne sprehaja, ampak hodi hitro! Dobila je prvo plačo. V kuverti! Kot je bilo takrat v modi, je bila ženska lepo oblečena, če je imela dvodelni kostim. Tako si ga je želela! Ko si ga je vsa ponosna šla kupiti za svoj denar, ji je mati naročila: »Le glej, da boš kupila dovolj velikega, gotovo se boš kaj zredila, da ti ne bo premajhen.« Na začudenje trgovke v konfekcijski trgovini si je Lena kupila tri številke večji kostim! Še po tridesetih letih, ker je pač ves čas visel v omari in je Lena pridobila le pičli ducat kilogramov, ji je bil – prevelik! Narava je po navadi do ljudi darežljiva! Vsakdo že ob rojstvu prinese na svet kakšno lastnost svojih prednikov. Na genetiko človek nima vpliva. Posebno rado se podeduje kaj izrazitejšega, kot so štrleča ušesa, orlovski nos, izraziti zobje ali ustnice ali brada … veliko je tega, veliko. Eno tako hibo je na sebi v ogledalu, ko se je pogledala vanj, opazila tudi Lena. Ob tem se je zavedala, da ne bo nikoli – lepotica. Kmalu je tudi ugotovila, da se fantje ozirajo predvsem za slednjimi. V bojazni, da bi njena mladost preveč dozorela in bi ostala stara devica, se je premlada obljubila prvemu, ki jo je lepo pogledal, zasnubil. Z obljubo – zvestoba do groba! Pa je kar šlo. Iz dneva v dan iz leta v leto. Seveda brez velike, v romanih opevane romantike. Po letu dni zakona, v pozni nočni uri, je prebudila moža: »Dogaja se, Jože, prosim vstani in pohiti!« Odpeljal jo je, še ves zaspan, nervozen in tudi srečen, do porodnišnice ter se vrnil domov. Ko ima ženska prvič predporodne popadke, je zbegana, prestrašena, nevedna. Tudi dežurna nočna sestra v sprejemnici je bila nerazpoložena. »Imate popadke?« je vprašala prišlekinjo, porodnico. »Kaj? Ali bi jih morala imeti?« je prestrašena Lena vprašala. Nihče ji ni rekel, da bi morala s seboj imeti – copatke! »Če nimate popadkov, zakaj ste torej tak čas prišli sem?« je bila gospa v beli halji precej nejevoljna. »A-aja, a ste rekli: popadke!? Seveda jih iiimmmaam!« se je zvila v pekočem krču. Pa vseeno ni šlo tako hitro in zlahka! Še kar nekaj ur je trajalo in vsa nebogljena je poslušala ob postelji stoječi babici, ki sta se mirno pogovarjali – o zadnji modi ženskih nogavic! Sama pri sebi si je v bolečinah zaobljubila, da nikoli več ne bo rodila! Pa se je najedla zarečenega kruha! Kar nekajkrat ji je bilo še dano videti porodnišnico od znotraj. Pri štiridesetih je ženska mladost na vrhuncu. V tistem času je imela preventivni pregled pri ginekologinji. Ni je skrbelo, saj je verjela, da je njen čas rojevanj že mimo in počutila se je zdravo. Za splošni pregled je bil potreben tudi vzorec krvi in skupaj z zdravstvenim kartonom je vstopila v ginekološko ambulanto. »Ste v redu, gospa?« jo je s klasičnim pozdravom nagovorila zdravnica in preletela s pogledom. »Ja, sem v redu, sem,« je rekla in sedla na ponujeni stol. Zdravnica se je posvetila podatkom na kartonu, nato pa vzkliknila: »O, gospa, čestitam!« Leni je zašumelo v ušesih in se ji v glavi zavrtelo. V trenutku je pomislila, da je iz njenega izvida ugotovljena nepričakovana nosečnost! Oprijela se je roba mize, iz ust se ji je izvil globok vzdih. Kako je to mogoče?! Trenutki tišine in tega dejstva so bili prav grozni. »Ja, čestitam, gospa! Vidim, da imate prav danes štirideseti rojstni dan!« A Lena, tokrat od že drugega šoka, še vedno ni mogla spregovoriti. Življenje je teklo, malo po tirnicah, malo po svoje. Po svoje gredo predvsem otroci. Bil je čas blaginje, napredka, svobode. Drug za drugim so odhajali, se kdaj pa kdaj vrnili številčnejši in starši so bili zadovoljni. Otroci navadno po razgledanosti prehitijo starše, ker imajo tja do tridesetega leta starosti možnost izobraževanja. Zato imajo bolj kakovostno življenje, več splošnih dobrin in precej drugačne poglede na življenje kot starši. Lena je ostala zvesta svojim načelom, čeprav so ji potomci pogosto namignili, da postaja starokopitna! »Jaz to vem! Toliko in toliko sem stara, imam izkušnje, zato vem!« se je branila njihovih čudnih novosti. Ni se prepirala, le z zdravo kmečko pametjo je utemeljevala svojo dolgoletno prakso in izkušnje. Dokaj vitalna je dočakala osmi križ – svojo že malo starejšo mladost! Otroci so ji za praznik pripravili praznovanje. Prav vsi so se zbrali! Bilo je živžava, nazdravljanja, objemov in voščil. Bilo je vsega v obilju! A človek v malo starejši mladosti ni več tako željan obilice dobre hrane. Vesel je predvsem, da se zberejo vsi doma! Slavljenca sta zadovoljna sedela v ospredju velike obložene mize. Ona z novo sivo frizuro, on pretežno plešast, z lepo okroglim trebuhom, ter se vsem nasmihala z mokrotnimi očmi. Resni sinovi – na vrhuncu ustvarjalnosti, galantne hčere – gospe, vnukinje in vnuki – v najlepšem obdobju mladosti ter predvsem razigrana in vreščeča otročad pravnukov! Bila sta srečna! »Veš, Jože, ko jih takole gledam,« se je Lena nagnila do naglušnega moževega ušesa in mu glasno zašepetala, »sem najbolj srečna, ker vidim, da ni prav nihče od najinih pravnukov po meni podedoval – štrlečih ušes!« In praznovanje se je nadaljevalo pozno v noč! Minka M. Likar        
Teme
porabimo krompir krompirjev pire krompirjevi kruhki recepti s krompirjem

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj naredimo iz skuhanega krompirja, ki nam je ostal