Vreme Naročite se
Slike iz preteklosti
Naj vam tokrat prinese nekaj prijetnega premora med delom zgodba Minke M. Likar z žlahtnimi podobami iz kmečkega življenja.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. marec 2023 ob 16:13

Odpri galerijo

Franz von Defregger: Kmetica daje kruh

Drva

Lucija in Klemen sta bila že krepko v Kristusovih letih, ko sta si končno našla za silo primerno bivališče in se poročila. Potem so se vsako poldrugo leto zaporedoma rodili otroci – trije fantje. V petih letih je bila polna hišica otroškega joka. Klemen je rad imel ženo! Tudi ona njega tako zvesto, da je ugodila vsaki njegovi želji po zbližanju. To je še bil čas tiste globoke vere in prepričanja, da mora biti žena možu pokorna in ga vedno sprejeti. Ker pa so otroci hoteli vsak dan jesti in vedno so potrebovali vedno več, se je mladi mož zamislil. Sam pri sebi ni našel rešitve. Zbral je pogum in stopil najprej v stik s starim župnikom. Že dolgo ga je poznal, mu zaupal in vedel, da je razumen. Morda se ne bo razjezil zaradi pregrešnega vprašanja in mu bo dal kakšen nasvet.
»Pametno si naredil, Klemen, da si se opogumil in prišel do mene. Človek naj ima toliko otrok, kolikor jih zmore preživiti! Bog bi jih vama dal še več, mlada sta in zdrava. Toda premajhno hišo in premalo polja imata, da bi bilo dovolj žita. Ampak, Klemen, razum in samoodpovedovanje je tisto, kar mora zmagati pri človeku! Jaz sem vaš duhovni oče in ti ne bom razlagal nekaterih podrobnosti. Pojdi v mesto k tistemu doktorju, ki je pri ženskih porodih. Vse ti bo znal razložiti, ti pa se potem drži nasvetov.«
Tako se je tudi zgodilo. Ko je Klemen od učenega človeka izvedel, kdaj se otrok spočne ali ne, se je kot svetinje držal navodil. Ostalo je pri treh otrocih, čeprav se je Lucija kdaj tako ljubeče stisnila k njemu, da mu je bilo vroče in mu je srce premočno utripalo!
Malo cmeravi fantiči, malo nabriti, zvedavi in sitni, včasih smrkavi in umazani, a zdravi – bila sta jih polna bajta in dvorišče! Lucija je imela dosti opravkov, da jih je nahranila, oblačila in ves čas pazila, da se ni komu kaj zgodilo. Z enim očesom na otrocih, z drugim pri loncih na štedilniku. Tudi Klemen jo je potreboval pri delu; kako naj bi sam poskrbel za živali v hlevu, prašiča v svinjaku? Tudi oni zahtevajo čas, hrano in čistočo. Kakor sta imela otroke rada, je bilo včasih res naporno. Majhna posest, ki sta jo imela v najemu, ni bila bogastvo; bila je le streha nad glavo, skromen dom. Preživetje iz rok v usta. Vendar so bili časi naklonjeni skromnosti in potrpežljivosti.
»Da le nismo lačni!« je Klemen objel ženo, ki je potarnala, kaj bi potrebovala za otroke.
»Vem, Klemen, vem, a človek si želi kaj, česar nima in bi potreboval.«
Vedela je, da ne moreta pričakovati čudeža. »Da smo le zdravi,« je nato pokimala, se mu nasmehnila in pohitela za delom.
V starem zidanem štedilniku na drva je skoraj ves dan gorelo ali tlela žerjavica. Veliko drv, ki so bila slabe kakovosti, trhla, drobna, je spuhtelo skozi dimnik. Dalo je le malo toplote in dolgo ni zavrela voda za žgance! Klemen je les za kurjavo dobival iz sosedovega gozda in ga je moral s svojim delom odslužiti. Vendar les ni bil dober, večinoma je bila to suhljad, sušice in kar je ostalo gospodarju od lesa za prodajo. Mnogo tega je navozil domov, ko je bilo suho, v leseni diri z dvema kolesoma, vse je povezal z vrvjo in se sam vpregel v ojnice. Potem je vse tako prehitro izpuhtelo skozi dimnik štedilnika! Ta je bil speljan mimo dveh vgrajenih pečic; v spodnji je Lucija lahko spekla hlebec kruha ali drobnjakov štrukelj, v zgornji je bila včasih hrana, če je ostala od kosila za večerjo, še topla. To je bila pogosto kaša, ješprenj, zelje … Pod spodnjo pečico je bil prostor, »luknja« so rekli, namenjen za drva. Ta prostor je bil prepogosto prazen, saj Lucija ni imela časa sproti hoditi ponje v drvarnico, ki je bila malo stran od hiše.
»Prinesi drva!« je naročila starejšemu sinu, petletniku.
»Zakaj pa jaz?« se je takoj izgovoril fantič. Takšni so vsi otroci! Lucija je tedaj dala roke v bok. »Tone, pokliči še Tevža in Jurčka!« Malo boječe so se vsi trije postavili pred mamo.
»Odslej bo vsak dan vaša dolžnost nanositi polno luknjo drv. Tone, ti jih boš prinesel iz drvarnice do zunanjih vrat v mali košari. Ti, Tevž, od tam do kuhinje! Jurček, ti jih boš zložil, ker si majhen in priročen! Bo šlo? Če boste ubogali, bom lahko dobro skuhala. Če ne boste ubogali, vas bo ata kaznoval. Smo se razumeli?!«
Lucija se je sama sebi čudila za tolikšno odločnost. Otrokom so se nabirale solze v kotičkih oči, bili so nekoliko prestrašeni in so se spogledovali. Mama očitno misli resno!
»Začeli bomo že danes!« Z najstarejšim je odšla do drvarnice, mu pokazala, kje in koliko polen naj naloži, da ne bo pretežko in ne bo smetil. Potem je Tevžu pokazala, kako naj košaro privleče do luknje.
»Jaz pa že znam!« se je komaj dveletni Jurček postavil pred mamo in poleno za polenom bolj zmetal kot zložil v prazen prostor. Ko je mama naslednji dan pekla kruh, je naredila še tri čisto majhne hlebčke.
»Otroci, pridite! Včeraj ste bili pridni in danes je spet treba nanositi drv. Ko bo luknja polna, dobi vsak hlebček; to je vaše plačilo, da boste razumeli, zakaj je treba vsak dan nanositi drv!«
Tako je bilo potem skoraj vsak dan. S pametno in prijazno besedo je mami uspelo otroke vključiti v hišno opravilo. Še vedno so imeli dovolj časa za igre in male lumparije; največkrat je zajokal najmlajši, saj še ni mogel v vsem dohajati starejših dveh bratcev.
Nizka stara hiša je stala na slemenu, mimo nje je vodila kolovozna pot. Ljudje so hodili peš, a više v hribu je bilo le še nekaj zaselkov. Zato so bili mimoidoči redki. Otroci so stali na pragu in radovedno pričakali vsakega mimoidočega. Mati jih je učila, da morajo vsakogar pozdraviti in marsikdaj je zato kdo segel v žep in jih razveselil s kakšno povaljano melisnico, a samo, da je bila!
Najbolj so bili otroci veseli, če so videli prihajati proti hiši starega Jozla. Vedeli so, da bo prišel v hišo! Čeprav jih je le ošinil s pogledom, da so se hitro umaknili izpred vrat, je bil zanje najzanimivejši obiskovalec. Priropotal je z okovanimi čevlji skozi kamnito vežo naravnost v dnevni prostor – v hišo! Vedno je prišel tak čas, ko je vedel, da je Lucija nekje v kuhinji, Klemen pa ga ni zanimal. Otroci so kot senca, kot čredica pristopicali za njim in se ugnezdili na peči ter spremljali vsak Jozlov gib. Starec je vedno sedel na klop ob kmečki mizi in se malo oddahnil. S pogledom je zaobjel prostor, se malo odkrehal in posmrkal ter si nos obrisal kar ob rokav oguljenega suknjiča. Bil je poraščen, visok, koščen, zguban, dokaj mrkega pogleda. Zamaščeni klobuk je odložil kar na mizo. Iz pretegnjenega žepa zakrpanega suknjiča je izvlekel v časopisni papir zavit krajec domačega trdega črnega kruha. Potem je segel še v drugi žep in iz njega potegnil kos bele štruce, ki jo je kupil spotoma v trgu. Oboje je spoštljivo odložil na mizo.
»Prinesi mi posodo vroče vode!«
»O, Jozla, saj vas nisem niti slišala,« se je Lucija sprenevedala, ker ji ni bilo všeč, da ni niti pozdravil ali jo vsaj poklical po imenu. Kot da je kakšna – kobila!
»Prinesi mi vročo vodo, sem rekel. Tisto, iz kotlička!«
Nad zgornjo pečico štedilnika je bil vgrajen bakren kotliček, v njem je bila vedno vroča voda, a postana in na dnu je bilo polno apnenega kamna.
Seveda se ni prepirala z možakarjem, poznala je njegovo navado, in zajela je polno obtolčeno skodelo vodo, iz katere se je močno kadilo.
»Dobra bo,« je presodil prišlek, ko je vtaknil vanjo svoj kazalec in sredinec, katerih nohta sta bila predolga in črna.
»A še kaj rabite?«
Pogledal jo je, kot da ga je vprašala kaj neprimernega, in odkimal. Potegnil je skodelo k sebi, vanjo pomakal suh kruh, prigriznil zraven drobivce štruce – in vse, do zadnje drobtinice, pomalical! Nazadnje je izpil še vodo, kar jo je ostalo v skodeli. Zadovoljno je pomljaskal in se počohal po trebuhu.
Potem je iz hlačnega žepa izvlekel umazan mošnjiček in ga razprl na mizi. To je bil trenutek, ko otroci niso več zdržali na peči, ampak so se kot sence pritajeno potegnili z nje in se previdno približali mizi na nasprotni strani. Jozla je segel še v drugi žep, malo pogrebel po njem in stresel na mizo pest čikov, ostankov cigaret brez filtrov, ki jih je spotoma nabral po cesti. Skrbno je vsakega posebej zdrobil med prsti. Iz mošnjička je potegnil smrdljive posušene liste pese, kolerabe – tobak! – in bogvedi česa še. Vse skupaj je počasi, natančno zmel med prsti in zmešal. Ko je bil zadovoljen s svojim delom, je iz notranjega žepa suknjiča potegnil prazno leseno krivo pipo nedoločljive barve in starosti.
Otroci so stali nepremično in sledili vsakemu njegovemu gibu.
»Kaj je!?« je nenadoma poblisknil z očmi in zarohnel, kot da jih je pravkar opazil. Stisnili so glavice pod mizo, a radovednost in pogum, ker je bila mama blizu, sta jih prikovala na mestu. Spet so dvignili razmršene glavice kvišku. Natlačil je drob v pipo in ga poravnal.
»Ženska! Ženska!« je znova zaklical proti kuhinji, ker se Lucija ni takoj pojavila pri vratih. »Sedaj mi prinesi žerjavico iz štedilnika!«
Lucija je že vnaprej vedela, kaj bo naročil, in imela je pripravljeno pločevinasto oglato lopatko, s katero je pobirala pepel izpod kurišča. Potisnila jo je pod goreča polena, zaprasketalo in pokadilo se je. Urnih korakov je žarečo žerjavico prinesla Jozlu v hišo; podržala mu jo je pod nosom. Z golo roko je pobrskal po žarečem oglju, nato izbral dva koščka in ju potisnil na vrh napolnjene pipe. Smrdeče se je pokadilo. Vtaknil je tulec pipe v usta in močno cmokaje vlekel dim vase. Lucija je negotovo stala tam blizu, bilo ji je neprijetno v njegovi bližini, tako čudno je zaudarjal. Počasi je pipa oživela, iz ust je izdihal prvi gost siv dim in si zadovoljno pokimal. Že se je obrnila, da bi odnesla kadečo se žerjavico nazaj, ko jo je nepričakovano prijel za roko.
»Počakaj!« Negotovo, začudeno je presenečena obstala in se ozrla po otrocih, kot bi tedaj ona pri njih iskala zaščito. »Počakaj, sem rekel! Povej svojemu dedcu, da lahko pride s tisto garo v našo gmajno po drva – da ne bom komu kaj dolžan …! Zdaj pa odnesi to,« je malomarno pomignil na kadečo se žerjavico v lopatki, nje ni niti pogledal, »nazaj!«
Odnesla je oglje nazaj, ga stresla na kurišče, otroci so se spet potegnili na peč, Jozla pa je obsedel in v miru pokadil svojo pipo zadovoljstva.

Minka M. Likar

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 30. May 2023 at 21:55

662 ogledov

Lymska borelioza
Povzročiteljice so izredno gibljive spirohete Borrelie burgdorferi, njihove gostiteljice so različne domače in divje živali. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je v poletnih mesecih.Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo okuženi klopi, sta klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza, redkejša pa je humana granulocitna anaplazmoza. Slovenija je v primerjavi z drugimi državami v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo, glede na število primerov na 100.000 prebivalcev smo v Sloveniji najbolj ogrožena populacija na svetu. Pri nas namreč potrdijo med 3000 in 7000 novih okužb na leto. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ jih je starih med 35 in 65 let. Največ prijavljenih okužb je v toplejšem delu leta. Od leta 1986 so zdravniki pri nas dolžni prijaviti vsak primer bolezni, zato je mogoče številu obolelih natančno slediti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos do 4. maja prejeli že 317 prijav obolelih za to boleznijo.Zelo raznolik potek bolezniZa razliko od klopnega meningoencefalitisa (KME), s katerim se lahko okužimo takoj po vbodu okuženega klopa, je pri lymski boreliozi za prenos okužbe potrebnih vsaj 24 oziroma 48 ur. Zato je zelo pomembno, da klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. Lymska borelioza poteka v treh obdobjih oziroma fazah. Prva sprememba se navadno pokaže na koži približno 10 dni (od 3 do 32 dni) po ugrizu klopa: na vbodnem mestuse pojavi neboleča rdečina (erythema migrans ali potujoči eritem), ki se postopno širi. Sprva je enakomerna, nato pa začne osrednji del bledeti, tako da nastane obročast izpuščaj, ki se postopoma širi. Po navadi je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Včasih izpuščaj tudi srbi ali peče. Nekateri bolniki so brez težav, nekateri pa navajajo glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah. Kožne spremembe vztrajajo nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo, tudi če jih ne zdravimo, vendar pa lahko tedaj okužba prodira globlje.Če bolezni v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in je ne zdravimo ustrezno, lahko v drugem in tretjem obdobju, torej po več tednih, mesecih ali celo letih, nastanejo okvare živčevja ali srca, prizadetost sklepov, oči, mišic in kožne spremembe. Te okvare lahko povzročijo precej hude težave, prizadetim močno otežijo vsakdanje življenje, pri nekaterih pa se kot posledica razvije celo trajna invalidnost. Bolniki so pogosto zelo utrujeni, brezvoljni, slabo spijo, imajo bolečine na različnih delih telesa, lahko so tudi duševno spremenjeni.Diagnostika in zdravljenjeBolezen ugotovimo na podlagi značilnih kožnih sprememb in (ali) s pregledom krvi. V prvi fazi postavitev pravilne diagnoze ni problematična, saj sta rdečina na koži in ugriz klopa dovolj, da se postavi diagnoza tudi brez preiskave krvi. V drugi in tretji fazi je za postavitev diagnoze borelioze treba ugotoviti prisotnost borelijskih protiteles v krvi. Te preiskave so zelo zahtevne, saj se lahko pokažejo lažno pozitivni ali negativni izvidi. Borelioza se kaže z različnimi simptomi, zato so za postavitev pravilne diagnoze včasih potrebne dodatne preiskave vzorcev krvi, kože, tkiva ali telesnih tekočin (možganske tekočine).Pomembno je, da bolezen ugotovimo na začetku, saj jo je mogoče povsem ozdraviti z antibiotiki, zlasti če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. V času kožne spremembe zadostuje zdravljenje doma, z antibiotiki v obliki tablet, pozneje, ko so prizadeti tudi sklepi in živčevje, pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici z dajanjem antibiotikov v žilo (intravenozno).Za razliko od KME cepiva proti boreliozi za zdaj še ni. Poprejšnja okužba ne zapušča trajne imunosti, zato se lahko s povzročiteljem lymske borelioze okužimo večkrat.Humana granulocitna anaplazmozaTo je redkejša klopna bolezen, njeni bolezenski znaki so podobni tistim v zgodnji fazi KME. Bolniki imajo povišano telesno temperaturo, glavobol, slabost ter bolečine v sklepih in mišicah. Pri ljudeh povzroča bolezen le ena različica Anaplasma phagocytophilum, inkubacijska doba je od 7 do 10 dni po vbodu klopa. Okužbo dokažemo z mikrobiološko potrditvijo povzročitelja, zdravi se z antibiotikom (doksiciklin). Pri ljudeh ni kronične oblike bolezni. Cepiva proti tej bolezni ni.Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Tue, 30. May 2023 at 21:51

613 ogledov

V naravi prežijo klopi
Najpogostejši bolezni, ki ju ti prenašajo, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, redkeje pa humana granulocitna anaplazmoza. Danes bom podrobneje predstavila klopni meningoencefalitis.Klopi živijo v gozdni podrasti, travi, grmovju, najdemo jih tudi na vrtu. Z njihovim ugrizom se lahko okužimo vse od februarja pa tja do novembra, pomembne so podnebne razmere, saj je populacija klopov dejavnejša in številčnejša ob mili zimi in vlažni pomladi. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, najdemo pa jih tudi do višine 1600 metrov. Zavedati se moramo, da vsak klop ni okužen. Okužimo se lahko dokaj redko, tudi če nas ugrizne okužen klop, in le del oseb, ki se okuži, tudi zboli.Ugriz klopa ostane pogosto neopaženKlop poišče na človeku primerno nežno mesto, tam se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Njegova slina ima anestezijski učinek, zato ugriz ne povzroči bolečine. Ugrizi zato pogosto niso opaženi, predvsem pri otrocih. Po klopovem ugrizu se gostitelj ne okuži vedno, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj, torej asimptomatsko.Obstaja kar nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko poskušamo preprečiti ugriz klopa. Za osebno zaščito lahko poskrbimo tako, da hodimo po stezi, se izogibamo grmičevju in visoki travi. Priporočljiva so svetla oblačila, na katerih zlahka opazimo klopa. Telo naj bo čim bolj pokrito, hlače naj bodo dolge, po možnosti zataknjene za nogavice, srajca naj ima dolge, zapete rokave, obujemo si škornje, na glavo pa posadimo pokrivalo. Uporabljajmo odvračala (repelente), ki jih nanesemo zlasti na oblačila, in manj na kožo. Najpomembnejše je, da se takoj po vrnitvi iz gozda, iz narave, natančno pregledamo, oprhamo, umijemo lase in takoj odstranimo morebitne prisesane klope. Ob pregledu moramo biti posebno pazljivi na mehke predele kože, in sicer pod pazduho, pregibom kolena in komolca, na sramnem delu, med prsti nog. Pregledamo tudi lasišče in okolico ušes – zlasti pogosto so na teh mestih klopi prisesani pri otrocih.Klopa je treba odstraniti iz kože takoj, ko ga opazimo! Za odstranitev uporabimo pinceto, s katero primemo klopa čisto pri koži in ga nato s krožnim gibom previdno, a odločno izvlečemo. Vbodno mesto in okolico umijemo z milom in toplo vodo, klopa pa odvržemo. Če ga po naključju zmečkamo, razkužimo kožo z alkoholom ali pa umijemo s toplo vodo in milom. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, mazil, krem ali kakšnih drugih preparatov. Mesto ugriza opazujemo vsaj mesec dni, če se morda pojavijo značilne kožne spremembe.Klopni meningoencefalitisTo je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema, ki navadno poteka v dveh stopnjah. Prva se začne približno 7 dni po ugrizu klopa in poteka podobno gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol). Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži. Pri večini bolnikov sledi nekaj dni do tri tedne trajajočemu prostemu intervalu, ko ni nobenih zdravstvenih težav, druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, trdim tilnikom, lahko nastopi tudi nezavest. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (v 1 do 2 odstotkih), lahko pa pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, slabši sluh, vid pa tudi ohromelost.Ker zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu ni, je cepljenje s tremi odmerki cepiva edina učinkovita zaščita pred boleznijo. Cepljenje je treba začeti pred začetkom aktivnosti klopov. Prvi odmerek je priporočljiv še v hladnih zimskih mesecih, drugi sledi 14 dni do 3 mesece po prvem odmerku, tako da oseba lahko prejme vsaj dva odmerka cepiva do tedaj, ko postanejo klopi dejavni. Od 6 do 12 mesecev po drugem odmerku pa je čas za tretji odmerek. Vsakih 3 do 5 let je potrebno poživitveno cepljenje z enim odmerkom cepiva. Cepivo je varno in zagotavlja dobro zaščito. Klopni meningoencefalitis lahko preprečimo le s popolnim osnovnim cepljenjem (trije odmerki) in pravočasnim poživitvenim cepljenjem. To je posebno pomembno zato, ker za bolezen ni drugega specifičnega zdravila. Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa zapušča trajno imunost, zato so osebe po preboleli bolezni zaščitene pred vnovično okužbo.Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Tue, 30. May 2023 at 21:35

696 ogledov

Zakaj je pri vkuhavanju bolje uporabiti majhne kozarce?
Vsebina veliko hitreje in bolje želira v majhnih kozarcih. Če se kakšen kozarec pokvari, izguba še zdaleč ni tako huda. Vsebino majhnih kozarcev tudi hitreje porabimo, veliko prej, preden se naveličamo »enoličnih« zajtrkov.Kozarce in pokrove temeljito pomijemo s praškom in izplaknemo s toplo, čisto vodo, preden jih napolnimo. Stare kozarce čez noč namočimo v vodi in jih nato temeljito pomijemo. Kozarci morajo biti popolnoma čisti in razmaščeni. Odcedimo jih tako, da jih obrnjene na glavo postavimo na čisto krpo ali še bolje, osušimo v pečici pri nizki temperaturi (približno 50 stopinj). Tudi gumijaste obročke temeljito operemo s toplo vodo in jih pustimo ležati v čisti vodi, dokler jih ne uporabimo.

Tue, 30. May 2023 at 21:24

863 ogledov

Sadni džemi iz jagod, bezga, rabarbare in višenj
Sezona priprav shrankov se počasi začenja in pri tem vam bo v veliko pomoč knjiga Marianne Obermair in Romane Schneider-Lenz Shranjevanje sadja. V njej boste našli veliko napotkov in receptov za pripravo sokov, marmelad, sušenje sadja in še marsikaj.Jagodov džem z bezgomSestavine: 1 kg jagod, 500 g želirnega sladkorja v razmerju 2 : 1, sok 1 limone, 6 velikih kobulov bezgovih cvetovJagode narežemo na koščke in jih skupaj z želirnim sladkorjem in limonovim sokom kuhamo do želiranja. Medtem bezgove cvetove potrgamo s pecljev in jih razporedimo po pripravljenih kozarcih. Kozarce zdaj napolnimo z vrelim džemom in zapremo. Nazadnje jih za kratek čas postavimo na glavo, da se lahko cvetovi enakomerno razporedijo.NAMIGTa »cvetoči« džem imajo še posebej radi otroci. Jagode lahko v tem dišečem džemu nadomestimo s češnjami ali z mešanico jagod in rabarbare ipd. Pikantno noto dodamo tako, da vmešamo malo sveže naribanega ingverja in eno čajno žličko zelenega popra.Can Stock PhotoJagodov džem z rabarbaroSestavine: 750 g jagod, 250 g rabarbare, 1 kg želirnega sladkorja, sok 1 pomarančeJagode in rabarbaro narežemo na koščke, pomešamo z želirnim sladkorjem in pustimo, da se čez noč prepojijo. Naslednji dan zavremo sadno-sladkorno zmes skupaj s pomarančnim sokom in jo kuhamo do želiranja. Vroč džem naložimo v pripravljene kozarce.Priporočene različice:• z malinami (iz enakih deležev jagod in malin)• s kosmuljami (iz 2 delov jagod in 1 dela kosmulj)• s pomarančami (iz 2 delov jagod in 1 dela pomaranč)• s kivijem (iz 2 delov jagod in 1 dela kivija)• z bananami in kivijem (iz 2 delov jagod, 1 dela banan in 1 dela kivija)• s češnjami (iz 2 delov jagod in 1 dela češenj)Višnjev džem s praženimi orehiSestavine: 1 kg izkoščičenih višenj, 2–3 žlice grobo nasekljanih orehov, 1 kg želirnega sladkorja, sok 1 pomarančePolovico izkoščičenih višenj pretlačimo z mešalnikom. Grobo nasekljane orehe hitro suho prepražimo v ponvi s premazom proti prijemanju in jih pri tem ves čas mešamo, da okrepimo okus. Pretlačene višnje pomešamo s prepolovljenimi višnjami, želirnim sladkorjem in pomarančnim sokom. Zmes zavremo v širokem loncu in kuhamo do želiranja. Malo pred koncem kuhanja vmešamo prepražene orehe in še malo pokuhamo. Vroč džem naložimo v kozarce in jih takoj zapremo.Priporočene različice:• z breskvami ali marelicami (iz enakih deležev višenj in breskev oz. marelic)• s češpljami (iz enakih deležev višenj in češpelj ter s češnjevim rumom)• z grenivko (iz 4 delov višnjevega soka in 1 dela mesa grenivke)

Mon, 29. May 2023 at 16:28

1715 ogledov

Jagodove rezine z maskarponejem in mandlji
Sestavine: za testo: 2 jajci, 40 g sladkorja, 40 g moke, 10 g kakava v prahuJajca in sladkor stepamo, da dobimo penasto maso, narahlo umešamo presejano moko s kakavom. Maso damo v pekač, obložen s papirjem za peko, velikosti 20 krat 30 cm, in jo lepo poravnamo. Pečemo 15 minut pri 180 stopinjah.Sestavine za nadev: 2 rumenjaka, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 25 g sladkorja, 20 ml belega ruma, 250 g maskarponeja, 500 g svežih jagod, 50 g mandljevih lističev, sladkor v prahuKristalni in vaniljev sladkor s 3 žlicami vode zavremo. Prilijemo krumenjakom in vse skupaj stepamo, da dobimo gosto penasto maso. Vmešamo rum in maskarpone.Pečeno testo malo nakapamo z mešanico sladke raztopine in belega ruma, potem enakomerno namažemo kremo in jo obložimo z rezinami svežih jagod.Pecivo damo vsaj za dve uri v hladilnik, da se krema strdi in ohladi, potem pa narežemo na poljubne kose, potresemo z mandljevimi lističi in na koncu še s sladkorjem v prahu.

Mon, 29. May 2023 at 16:17

1845 ogledov

Osvežilni sirupi za vroče dni
Metin sirup z melisoSestavine (za 1 liter sirupa): 60 g sveže mete ali melise (za 1 polno dlan, 1 l vode, 2 žlički citronke, 600 g sladkorjaListe mete in melise osmukamo, jih damo v lonec in prelijemo z vodo. Ko voda zavre, kuhamo še 2 do 3 minute, nato pa lonec odstavimo in pustimo, da počiva od 2 do 3 ure. Skozi gosto cedilo ali gazo tekočino precedimo in ji dodamo citronko ter sladkor.Lonec postavimo na štedilnik in pustimo sirup vreti vsaj pol ure. Pene, ki nastanejo med kuhanjem, z žlico odstranimo. Nato prelijemo sirup v sterilizirane tople steklenice, jih dobro zapremo (s prav tako steriliziranimi zamaški) ter pokrijemo z večjim prtom ali odejo, da se počasi ohladijo.Sirup bi moral v hladnem in temnem prostoru zdržati nekaj mesecev.Pehtranov sirupSestavine (za 1 liter sirupa): 1 l vode, 800 g sladkorja, 150 g svežih pehtranovih lističev, 3 biolimone, 1 žlička citronkeV večji lonec nalijemo vodo, dodamo sladkor in zavremo. Dodamo pehtran, na kolesca narezane in olupljene limone, premešamo in odstavimo lonec s štedilnika. Sirup pustimo počivati od 6 do 8 ur, nato mu primešamo citronko in ga znova zavremo. Po 10 minutah vretja ga precedimo in nalijemo v tople sterilizirane steklenice. Te dobro zapremo s prav tako steriliziranimi zamaški in pokrijemo z večjim prtom ali odejo, da se počasi ohladijo. Sirup bi moral v hladnem in temnem prostoru zdržati nekaj mesecev.Sirup z limono in rožmarinomSestavine: 4 limone, 4 skodelice sladkorja (skodelica meri 235 ml), 4 skodelice vode, 4 vejice rožmarina, 4 biolimonePonev postavimo na srednje močan ogenj ter v njej zmešamo sladkor, vodo, rožmarin in temeljito umito limonovo lupinico. Vodo z dodatki zavremo in kuhamo, dokler se sladkor popolnoma ne raztopi, to je približno 5 minut. Odstavimo z ognja in pustimo približno pol ure, da se popolnoma ohladi. Vse skupaj prelijemo v steriliziran kozarec in nepredušno zapremo. Ta sirup hranimo v hladilniku do uporabe.Sirup lahko hranite v hladilniku do 1 tedna. Ker so v tem receptu sveže sestavine, ima krajši rok trajanja.Can Stock PhotoBezgov sirupSestavine: 3 litri vode, 3 kg sladkorja, 6 biolimon, 40 cvetov bezga (brez pecljev), 50 g citronke (lahko posebne za bezgov sirup ali navadne)V velik lonec za kuhanje nalijemo 3 litre vode, stresemo vanjo sladkor. Pomešamo in segrevamo do vretja, tako da se sladkor raztopi. Posodo odstavimo z ognja, namočimo vanjo bezgove cvetove in umite, na rezine narezane limone. Pokrijemo s čistim prtičem in pustimo, naj stoji na hladnem in temnem prostoru 48 ur. Potem sirup precedimo, vmešamo vanj citronko in vlijemo v čiste sterilizirane steklenice in jih nepredušno zapremo. Polnimo jih čim više, da bo med zamaškom in sokom čim manj zraka.

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slike iz preteklosti