Holesterol je voskasta snov, ki je v vsaki celici telesa kot sestavni del celičnih membran, telo ga nujno potrebuje za gradnjo novih, zdravih celic. Previsoke vrednosti pa lahko povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, saj nastajajo maščobne obloge na stenah krvnih žil. To lahko privede do srčnega infarkta, zmanjšan dotok krvi  v možgane pa lahko povzroči možgansko kap.

Hiperholesterolemija ali povišana vrednost holesterola v krvi sodi med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek in napredovanje, pa tudi pojavljanje zapletov z aterosklerozo pogojenih bolezni srca in žilja. Bolniki, ki so še posebno ogroženi, so bolniki z družinsko hiperholesterolemijo (dedno povišanje holesterola v krvi) in tisti z že izraženo srčno-žilno boleznijo.

»Dobri« in »slabi« holesterol

Holesterol se deli na LDL ali »slabi« holesterol, ki se odlaga v stene arterij, zaradi česar postajajo te trše in ožje, ter HDL ali »dobri« holesterol, ki na svoji poti pobere odvečne maščobe in jih odnese nazaj v jetra. Genetski vpliv lahko omejuje celice pri učinkovitem odstranjevanju slabega holesterola iz krvi ali pa povzroči preveliko tvorbo holesterola v jetrih. Povišan holesterol je lahko podedovan, najpogosteje pa je posledica nezdravega načina življenja, torej se ga da preprečevati oziroma zdraviti. Telesna nedejavnost, debelost in nezdrava prehrana višajo LDL holesterol in nižajo HDL holesterol. Kajenje poškoduje stene krvnih žil, zato se nanje lažje nalagajo maščobne obloge, znižuje tudi raven dobrega holesterola. Tudi sladkorna bolezen mora biti ustrezno urejena, saj visok krvni sladkor prispeva k višjemu LDL in nižjemu HDL holesterolu, prav tako pa poškoduje tudi arterije same.

Zgolj povišani holesterol  je v telesu brez kakršnih koli simptomov, ugotovimo ga lahko le z laboratorijsko preiskavo krvi. A odsotnost simptomov ne pomeni, da v telesu ne povzroča resnih sprememb. Ko prizadene arterije, ki prehranjujejo srce (koronarne arterije), se lahko pojavijo bolečine v prsih in drugi simptomi koronarne arterijske bolezni. Ob raztrganju oziroma razpoku maščobne obloge na žilni steni lahko nastane na mestu raztrganja krvni strdek, ki lahko bodisi ustavi krvni pretok po koronarni arteriji ali pa ga odnese dalje in na kakšnem drugem mestu zamaši arterijo. Ob prekinitvi dotoka krvi po določeni koronarni arteriji pride do srčnega infarkta, ta prizadene predel srca, ki ga sicer oskrbuje prizadeta arterija. Ob prekinitvi dotoka krvi do določenega dela možganov zaradi strdka pa pride do možganske kapi. Povišan holesterol povzroča tudi periferno arterijsko bolezen.

Nujen je čim zgodnejši začetek zdravljenja

Zaradi možnih resnih posledic povišanega holesterola v krvi je treba tega ugotoviti in ustrezno ukrepati. Diagnozo postavimo z določanjem  lipidograma oziroma lipidnega statusa bolnika. Odvzem krvi se opravi pri teščem bolniku, svetuje se 8 do 12 ur posta, dovoljeno je zmerno pitje vode. Dan pred preiskavo se odsvetuje tudi večja fizična aktivnost, da so izidi čim bolj natančni. Ciljne oziroma priporočene vrednosti skupnega holesterola v krvi pri zdravem odraslem človeku so pod 5 milimolov na liter​ (mmol/l), vrednost holesterola v LDL naj bo vsaj pod 3 mmol/l, vrednost (zaščitnega) HDL holesterola naj bi bila vsaj nad 1,1 mmol/l pri moških in nad 1,3 mmol/l pri ženskah, trigliceridi naj ne bi presegali vrednosti 1,7 mmol/l. Pri bolnikih z različnimi spremljajočimi stanji, kot so sladkorna ali kronična ledvična bolezen, stanje po srčnem infarktu ali možganski kapi, pa so želene vrednosti holesterola v krvi še bistveno nižje.

Številne raziskave potrjujejo, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi zelo upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja. Obstaja več načinov za zmanjšanje koncentracije holesterola v krvi. Začeti je treba pri zdravem življenjskem slogu, kamor sodi prenehanje kajenja, redna telesna dejavnost, zmanjšanje uporabe soli, opustitev alkohola ter uravnotežena prehrana z manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več sestavljenih ogljikovih hidratov in nenasičenih maščobnih kislin ter vlaknin. Ob zdravem načinu življenja pa so na voljo tudi zdravila za nižanje holesterola v krvi.

Prva izbira med zdravil so za večino bolnikov statini, zdravila za zniževanje holesterola v krvi je praviloma treba jemati doživljenjsko, redno, v kombinaciji z zdravim načinom življenja pa je njihova učinkovitost še večja.

 

 Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine