Radič delimo na dva tipa, poletne sorte, ki do zime naredijo rdeče okrogle ali podolgovate, trdno sklenjene glave, manj znane in cenjene pa so prezimne sorte radičev. Poleti so radiči stalen vir zelene solate v vročini, spomladi pa se zelo zgodaj lahko sladkamo z glavicami ali rozetami. Na vsakem vrtu bi morali imeti posejanih vsaj nekaj vrstic prezimnega radiča. Rahlo grenki listi so polni karotena, vitamina B1, B2, vitamina C, železa, fosforja, kalcija, magnezija in kalija.

ČAS SETVE, SAJENJA IN SPRAVILO

Poletni radič sejemo v lončke za sadike od konca maja do sredine julija in ga presajamo do sredine avgusta, neposredno pa ga sejemo od junija do sredine julija. Prezimni radič pa neposredno sejemo junija in v začetku julija, sadimo v avgustu, tržaški solatnik pa lahko sejemo že aprila.

Radič potrebuje svetlo mesto, ki je izpostavljeno soncu ali deloma v senci. Vrtna tla morajo biti dobro odcedna, saj radič ne prenaša stoječe vode. Tla, v katerih se zadržuje voda, lahko povzročijo gnitje korenin. Medvrstne razdalje sajenja so od 30 do 40 cm, razdalja v vrsti pa za prezimne sorte od 5 do 10 cm, za poletne pa 30 cm.

Spravilo pridelka je zelo odvisno od sorte. Prve glave zgodnjih poletnih sort lahko pričakujemo septembra, do konca novembra pospravljamo štrucar, do božiča ali novega leta pa glavnate poletne sorte radiča, ki prenesejo veliko mraza. Pri prezimnih sortah lahko poleti sproti režemo liste, saj se obraščajo, od novembra silimo radič v ustreznih prostorih, od marca, na Primorskem pa že prej pa režemo rozete ali glave na vrtu.

KAJ PA GNOJENJE?

Za gnojenje uporabimo domači kompost (2 l/m²) ali vzgajamo radič na gredici, ki smo jo s hlevskim gnojem pognojili za prejšnjo rastlino: zgodnjim krompirjem ali zgodnjim zeljem. Dognojujemo samo s prevrelko iz kopriv in gabeza. Ti dve rastlini lahko uporabimo tudi kot rastlinsko zastirko, ki obenem tudi gnoji tla.

PREVRELKA IZ KOPRIV IN GABEZA

Prevrelka iz kopriv in gabeza je odlično naravno gnojilo, polna hranil, ki koristijo številnim vrtninam, tudi radiču. Vsebuje kopriva veliko dušika, železa in magnezija, s tem pa spodbuja bujno rast listov. Gabez pa je bogat s kalijem, fosforjem in kalcijem, zato podpira razvoj korenin in krepi rastlino.

Potrebujemo: sveže koprive, ki ne cvetijo in nimajo semen, liste in stebla gabeza, vodo (po možnosti deževnico), vedro ali sod ter prepustno pokrivalo, na primer mrežo proti komarjem.

Zgodaj zjutraj naberemo koprive in gabez. Rastline grobo narežemo, da bomo pospešili fermentacijo. Damo jih v vedro ali sod in prelijemo z vodo. Vedro ali sod postavimo na toplo mesto, vendar ne sme biti na neposrednem soncu. Prevrelka fermentira od 10 do 14 dni. Vsak dan jo premešamo. Po nekaj dneh bo dobila neprijeten vonj, to je povsem normalno. Ko preneha vreti, je pripravljena. Precedimo jo in shranimo v temne posode, najbolj nepredušno zaprto.

Za radič jo redčimo v razmerju 1 : 10 (1 del prevrelke, 10 delov vode). Gnojimo okoli rastlin, ne po listih, da na listih ne bi nastali ožigi. Uporabljamo jo enkrat na 2 do 3 tedne, še posebej med rastjo. Najboljši čas za gnojenje je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko ni sonca.

DA RADIČ NE BO GRENIL

Radič ne bo imel grenkega okusa, če ga bomo redno oskrbovali z vodo. Zato je namakanje res smiselno. Najmanj greni sorta castelfranco, ki je pozna jesenska sorta, med prezimnimi pa zagotovo solkanski. Zelo pa grenijo v zimski suši prezimne sorte tipa grumolo, ki izvirajo iz Italije.

S SPRAVILOM NE HITIMO

Spravilo in shranjevanje: s spravilom ne hitimo, saj prenesejo rdeče glavice temperature do 10 stopinj pod ničlo, zelene pegaste pa še več. Najprej pospravimo štrucar. Glave lahko skladiščimo v hladnih in vlažnih kleteh, vsako posebej s koreninami vred in zavito v časopisni papir, a njihova hranilna vrednost se zmanjšuje. Če imate rastlinjak, jih lahko novembra prestavite (presadite) skupaj s čim več zemlje tja. Tam ostanejo v današnjih časih tako rekoč do konca zime.

Dobri sosedje so fižol, korenček, paradižnik, sladka koruza, bazilika, šetraj, koper, radič. Slabi sosedi pa sta paprika in peteršilj.
Foto: Miša Pušenjak

Vse o vrtnarjenju nadete v priročniku Vrtnarimo z Mišo Pušenjak. Polistajte knjigo s klikom na: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrtnarimo-z-miso-pusenjak/