Čeprav so sivko poznali že stari Rimljani, pa je takrat še niso uporabljali v zdravilne namene, temveč so z njo odišavljali kopeli. Zato nekateri proučevalci zgodovine zeliščarstva menijo, da latinsko ime rastline lavandula izhaja iz latinske besede lavare, kar pomeni umivanje.

Sivka cveti od julija do septembra. Cvetje in vsa rastlina imajo značilen vonj in nekoliko grenek okus. Nabiramo cvetje, liste pa tudi celo cvetočo zel. Če nabiramo sivko za to, da bi iz nje izdelovali eterično olje, jo je treba nabrati, tik preden se cvetovi odpro. Sivka je tudi odlična medovita rastlina, njen med je še posebno zdravilen. Vsebuje eterična olja, čreslovine, saponine, smolo, grenčine, nerol, glikozid in kumarin. Sivka ugodno vpliva na osrednje živčevje in dihala, pomaga pri boleznih oči in ušes, zdravi nahod in migreno. Deluje pomirjevalno pri živčnosti, napadih tesnobe in motnjah spanja ter tenzijskih glavobolih.

Več o tem preberite v novi, 27. številki Kmečkega glasa