Konec zime smo gredo z vrtnicami očistili plevela in lanskih listov. Vrtnice smo obrezali in s tem naredili okoli njih več prostora za gnojenje. Prvo leto vrtnic ne gnojimo dodatno, saj smo jih pognojili pri sajenju konec oktobra ali v prvi polovici novembra. Korenine, ki se morajo potruditi same poiskati hrano, se v zemlji hitreje razrastejo. Vsa naslednja leta pa gnojimo redno.

Pomembno je, kakšno gnojilo izberemo. S kompostom, hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili zemljo bogatimo z organsko snovjo, ki vrtnicam ugaja in ki se v tleh ves čas razkraja, mineralizira. Vrtnice, ki jih gnojimo samo z mineralnimi gnojili, so za takšno obnavljanje organske snovi prikrajšane.

NAJVEČ HRANIL POTREBUJEJO MED RASTJO

Z gnojenjem lahko počakamo do začetka aprila. Vrtnice potrebujejo največ hranil v drugi polovici aprila in maja, ko bujno rastejo. Če jih gnojimo prej, se bo del hranil spiral brez koristi. S tega gledišča je še manj smiselno in gospodarno jesensko gnojenje, ker se je gnojilo pol leta izpiralo z dežnico in snežnico.

Vrtnica potrebuje okoli sebe pas obdelanih tal, da jo lahko pognojimo.Pomladno gnojenje je najpomembnejše in je lahko edino v letu. Včasih so v vrtnarski strokovnjaki priporočali še eno gnojenje, in sicer, ko gre h koncu prvi val cvetenja. Takrat se je gnojilo s kompleksnim mineralnim gnojilom, ki ima poleg dušika, fosforja in kalija še vsaj magnezij in železo. Po prvem cvetenja pri sortah, ki so občutljive za glivične bolezni, praviloma izbruhnejo listne bolezni. Mineralna gnojila hitro delujejo in z njim pospešimo drugi, obnovitveni val rasti.

Če smo izbrali proti boleznim odporne sorte, če z organskim gnojilom pognojimo spomladi in gredo pokrijemo s sezonsko organsko zastirko, nam pozneje ni treba več gnojiti. Če smo se odrekli uporabi fungicidov za zatiranje bolezni, lahko računamo na čvrsto zavezništvo med vrtnicami in mikoriznimi glivami.

SVEŽI HLEVSKI GNOJ

Boljši od svežega gnoja je kompostiran, predelan gnoj. Sadjarji pravijo, da vonj po svežem hlevskem gnoju privablja voluharja, ki ni do vrtnic nič manj uničevalski kot do jablan. Svež gnoj na vejicah povzroča kemične opekline. Če nimamo drugega, lahko vrtnice gnojimo s svežim gnojem, a novembra. Vrtnice pripravimo na zimo in jih osujemo.

Sveži hlevski gnoj raztrosimo po vrhu in ga ne vkopljemo. S tem se izognemo neposrednemu stiku z zelenimi poganjki. Do pomladi se bo gnoj že tako predelal, da ga bomo lahko vdelali v tla. Boljše je, če gnoj najprej kompostiramo in ga uporabimo spomladi.

ČE GNOJIMO Z MINERALNIMI GNOJILI

Kdor se drži starih sort in načina, bo vrtnice škropil s fungicidi in gnojil z mineralnimi gnojili. Posebna mineralna gnojila za vrtnice so vsekakor uporabna, saj so prilagojena posebnim potrebam rož, imajo pa navadno posebno ceno. Če uporabljamo samo mineralna gnojila, razdelimo letni odmerek na pol in eno polovico uporabimo aprila in drugo polovico konec junija. Mineralno gnojilo vdelamo v vlažna tla. Če nedavno ni bilo dežja, zemljo najprej samo dobro zalijemo. Gnojilo vedno raztresemo po vsej površini grede in ga vkopljemo.

Vreči celo pest umetnega gnoja samo h koreninskemu vratu je napačno. Da bi začelo gnojilo hitro delovati, zalijemo še enkrat po gnojenju. Tudi če uporabljamo umetna gnojila, se držimo pravila, da se po sredini julija ne gnoji več. Rast se mora upočasniti in les v steblih dozoreti, da vrtnice pozimi ne bodo pozeble.

Vir: Matjaž Mastnak: Vrtnice (založba Kmečki glas)

Vse o vrtnicah v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrtnice-gojenje-sorte/