Naši imunski sistem je dejavne vse leto, najbolj zaposlen pa jeseni in pozimi. Kaj našo imunost slabi in kako jo okrepiti?

Imunski sistem je zelo kompleksen, za uspešno delovanje potrebuje ravnotežje in harmonijo. Sestavljen je iz organov, tkiv in celic, katerih skupen cilj je ubraniti telo pred škodljivimi in tujimi snovmi, ki bi lahko ogrozile naše zdravje.

Odrasli v povprečju dvakrat do trikrat na leto zbolimo za prehladom, otroci šestkrat do dvanajstkrat. Če je obolevanje pogostejše, je treba poleg ustreznih preiskav kaj ukreniti tudi za krepitev imunosti. Najpogostejši kazalniki, da naša imunost peša, so utrujenost, pogoste okužbe, vnetja, alergijske reakcije, kronična driska, počasno celjenje ran … Negativno naj bi na imunski sistem vplivala nezdrava prehrana, čezmerna telesna teža, stres, pomanjkanje spanca, kajenje, težko fizično in mentalno delo in staranje.

Ali res lahko zbolimo, če nas zebe?

Skupina kanadskih strokovnjakov je po pregledu številnih medicinskih študij in nekaj svojih raziskavah ugotovila, da izpostavljenost zmernemu mrazu ne učinkuje škodljivo na človeški imunski sistem. Razlog, da je pozimi največ prehladnih obolenj, niso nizke temperature, temveč to, da ljudje takrat več časa preživijo v zaprtih prostorih v tesnem stiku z drugimi, kar seveda močno poveča možnost prenosa raznih mikrobov. Kljub vsemu se je treba ob hladnem vremenu seveda toplo obleči, zlasti če nameravamo biti zunaj dalj časa, da se izognemo tveganju zaradi podhladitve in ozeblin.

Zdravo črevesje je vir zdravja

Glavnina celic imunskega sistema je v črevesju, zato je zdrav prebavni sistem temelj močnega imunskega sistema. V našem črevesju je tudi ogromno bakterij, imenovanih črevesna flora. Ta je sestavljena iz dobrih in slabih bakterij. Za optimalno delovanje organizma in zdravo prebavo mora med njimi ves čas obstajati ravnovesje, nujno je, da prevladujejo dobre bakterije. Če je naše črevesje zdravo in normalno deluje, potem je v njem veliko celic imunskega sistema. Te pravočasno prepoznajo in uničijo škodljive snovi, ki se ujamejo v sluznico črevesja. Drugače pa lahko mikrobi prodrejo v notranjost telesa in povzročijo razna obolenja.

Prehrana z veliko nasičenimi maščobami, sladkorja in soli je lahko pomemben razlog za oslabljen imunski sistem. Čezmerno uživanje predelane hrane in ogljikovih hidratov lahko hitro vodi tudi do presežka kilogramov, to pa je dodatno povezano s slabšo odpornostjo proti raznim okužbam. Vitamini, minerali, aminokisline, probiotiki in prebiotiki so za zdrav imunski sistem še kako pomembni. Če se ne hranite ustrezno, torej zaužijete premalo zelenjave, sadja ali izberete na primer beli kruh namesto polnozrnatega, lahko to deloma nadomestite tudi z jemanjem multivitaminskih in mineralnih nadomestkov.

Na voljo so tudi številni zeliščni preparati, ki naj bi krepili imunost. Znanstveniki še ugotavljajo, ali lahko zelišča, ki naj bi povečala raven protiteles v krvi, v resnici tudi pozitivno učinkujejo na splošno imunost. Za nekatere pripravke je bilo dognano, da lahko vplivajo na nekatere komponente imunskega sistema, a ni dokazov, da zares okrepijo imunost do stopnje, da bi bili mi bolje zavarovani pred raznimi okužbami in boleznimi.

Redna telesna vadba izboljša srčno-žilno zdravje, niža krvni tlak, pomaga pri uravnavanju telesne teže in s krepitvijo imunskega sistema varuje pred raznimi boleznimi. Zaradi boljše prekrvljenosti ob vadbi se lahko celice in druge komponente imunskega sistema prosto gibajo po telesu in tako učinkovito opravljajo svoje naloge. Vendar ni dobro pretiravati, saj prenaporna vadba s premalo počitka lahko pripelje tudi do preutrujenosti, ta pa slabi imunski sistem.

Še je čas za krepitev odpornosti

Imunski sistem lahko okrepimo z uživanjem dovolj zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov in hrane z majhno vsebnostjo nasičenih maščob. Odsvetovano je kajenje in uživanje prevelikih količin alkohola. Potrebna je redna telesna dejavnost – najmanj pol ure na dan, ogibanje stresu, vzdrževanje primerne telesne teže in urejen krvni tlak. Ne pozabimo na ustrezno čistočo rok in dovolj spanja, vsaj 8 ur na noč.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine