Najdemo jih predvsem v mlečnih izdelkih, njihovo uživanje pa je varno v količinah, v katerih so navadno v hrani. Izraz probiotik izhaja iz latinskega predloga pro (za) in grške besede bios (življenje), torej »za življenje«.

V prebavilih je več bakterij, kot je celic v človeškem telesu, a niso vse dobre za nas. Raziskave kažejo, da lahko porušeno razmerje med »dobrimi« in »slabimi« mikroorganizmi v prid zadnjim privede do različnih bolezni. Neravnovesje lahko povzroči pridobivanje telesne teže, zaprtje ali drisko, kožne bolezni in številna kronična obolenja. Črevesne bakterije so odločilne za zorenje in uravnavanje delovanja črevesnega imunskega sistema. Zdravju koristne črevesne bakterije, med katere spadajo tudi probiotiki, po eni strani spodbujajo črevesni imunski sistem k večji učinkovitosti pri obrambi proti črevesnim okužbam, po drugi strani pa pomirjajo pretiran črevesni imunski odziv na običajne okoljske dejavnike, ki se v bolezenskih razmerah kaže kot kronično črevesno vnetje ali alergijske reakcije.

Kje najdemo probiotike?

So v probiotičnih jogurtih, sirih, kefirju, fermentiranem mleku, kislem zelju. Najpogosteje prisotne koristne bakterije v probiotičnih mlečnih izdelkih so mlečnokislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, streptokokov in enterokokov. Vendar je treba vedeti, da niso vsi probiotiki enaki in da nimajo vsi enakih učinkov v našem telesu. Na trgu je tudi veliko različnih prehranskih dopolnil v obliki kapsul, praškov, tablet, ki vsebujejo probiotične kulture. Zato je treba poznati delovanja probiotikov, ustrezne količine za ugoden učinek na zdravje in tudi morebitne nevarnosti.

Izjemnega pomena je število bakterij v živilu. Biti mora čim večje, saj vse bakterije nikakor ne preživijo zahtevne poti do črevesja, še posebno zaradi želodčne kisline.

Na jogurtih je pogosto zapisano število živih bakterij, ki so jih med proizvodnjo dodali v živilo, seveda pa se s časom to število zmanjšuje. Za različne seve veljajo različna priporočila, ki se gibljejo med 105 do 1010 kolonijskih enot, torej živih bakterij.

Izbira pravilnega tipa in količine probiotika naj bi imela številne blagodejne učinke, in sicer krepitev imunskega sistema, pomoč pri uravnavanju telesne teže, preprečevanje zaprtja, povečanje absorpcije mineralov. Probiotiki so koristni pri preprečevanju potovalne driske in z antibiotiki povzročene driske, zmanjševanju rasti patogenih bakterij (E. Coli, Clostridium difficile), zmanjševanju vaginalnih okužb ter lajšanje težav pri sindromu preobčutljivega črevesja, vnetnih črevesnih boleznih in pri ljudeh z laktozno intoleranco.

Način delovanja in varnost probiotikov

Za pozitiven učinek probiotikov morajo biti te bakterije odporne na želodčno kislino in encime, v čim večjem številu morajo prispeti na cilj, torej v debelo črevo in preživeti. Ne smejo biti toksične ali tvoriti strupov oziroma toksinov in sposobne morajo biti rasti v anaerobnem okolju (brez prisotnosti kisika). Vse te lastnosti imajo mlečnokislinske bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. Gre za proces razgradnje ogljikovih hidratov ob odsotnosti kisika. Sladkorje pretvarjajo v mlečno kislino in tako z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakterij. Najbolj proučena seva med laktobakterijami sta Lactobacillus acidophilus in L. bulgaricus, med bifidobakterijami pa Bifidobacterium bifidum. Da bi probiotična dopolnila lahko nadomestila telesu naravno floro, za zdaj še ni dokazano. Ko prenehamo jemati probiotične dodatke, vnesene bakterije v blatu namreč izginejo v nekaj dneh.

Probiotiki so varni v količinah, v katerih so navadno v hrani. Večina zdravih odraslih lahko varno uvrsti hrano ali prehranske dodatke, ki vsebujejo probiotike, v svojo prehrano. Pri nekaterih lahko pride do pojava flatulence (vetrov), ki pa navadno izzveni v nekaj dneh. Seveda lahko prihaja tudi do interakcij z drugimi zdravili. Pri zdravljenju z antibiotiki probiotikov ne smemo jemati sočasno, temveč z vsaj dve urnim zamikom. Antibiotiki namreč uničujejo bakterije in bi ob sočasnem zaužitju probiotika uničili tudi dobre bakterije. Moramo pa se zavedati, da gre za žive bakterije, zato je treba z nadaljnjimi raziskavami izključiti morebitno patogenost, varnost uporabe pri otrocih, imunsko oslabelih bolnikih in pri starejših.

 Mateja ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine