Povišan nivo sečne kisline v krvi nastane zaradi povečanega nastanka in/ali zaradi zmanjšanega izločanja te skozi ledvice. Nezdravljena lahko putika vodi do deformacij sklepov in invalidnosti.

Sečna kislina nastaja v telesu kot končni proizvod razgradnje purinov v jetrih, iz telesa se izloči večinoma skozi ledvice. Purini so v celicah našega telesa in so vključeni v sintezo beljakovin in celično presnovo, dobimo jih tudi iz prehrane. Ni pa nujno, da vsi ljudje, ki imajo zvišano raven sečne kisline v krvi, tudi zbolijo, saj je zvišana raven sečne kisline v krvi veliko pogostejša od pojavnosti same putike.

Bolezen se pogosteje se pojavlja pri moških, starejših od 40 let, pri ljudeh s čezmerno telesno težo ter pridruženimi obolenji, delno je genetsko pogojena, tveganje zanjo pa poveča tudi jemanje nekaterih zdravil (diuretiki, acetilsalicilna kislina itn.).

Kako prepoznamo putiko

Bolezen se razvija postopoma, nivo sečne kisline v krvi je lahko povišan več let brez kakršnih koli težav. Prvemu napadu sklepnega vnetja pri večini bolnikov sledi vnovični napad že prvo leto. Poznejši napadi prizadenejo več sklepov naenkrat, potekajo huje in so dolgotrajnejši. Sčasoma se razvije kronična oblika s pojavom tofov (večji skupki kristalov sečne kisline v koži uhlja, nad sklepi prstov, v sklepnih ovojnicah itn.).

Pri napadu putike se bolečina v prizadetem sklepu pojavi nenadoma, pogosto ponoči, in postane v nekaj urah zelo huda. Sklep je otečen, pordel, toplejši in občutljiv na dotik. Lahko se pojavi tudi mrzlica s povišano telesno temperaturo. Največkrat je prizadet palec na nogi, lahko pa so prizadeti tudi nart, gleženj, peta, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok ali komolec. Napad lahko sprožijo večja količina popitega alkohola, hitro hujšanje, poškodbe sklepov, operativni poseg, okužba, stres, prevelika količina hrane, ki vsebuje veliko purinov.

Za diagnozo putike je potreben pregled, odvzem krvi in urina za laboratorijske preiskave, odvzem sklepne tekočine (punkcija sklepa). Diagnozo bolezni potrdimo s polarizacijskim mikroskopom, če najdemo v sklepni tekočini igličaste dvolomne kristale.

Zdravljenje

Ob akutnem napadu je potrebno mirovanje, počitek z dvignjenim prizadetim sklepom. Napad se navadno umiri sam od sebe v treh do desetih dneh. S pravočasnim ukrepanjem lahko ublažimo bolezenske znake in skrajšamo trajanje zagona bolezni. Od zdravil ob ustrezni zaščiti sluznice prebavil uporabljamo nesteroidne antirevmatike, ki delujejo protibolečinsko in ublažijo vnetje, nikoli pa acetilsalicilne kisline, saj lahko ta podaljša čas napada sklepnega vnetja. Pri bolnikih z zadržki za zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki (ledvični bolniki, srčno-žilna obolenja, antikoagulantno zdravljenje) zdravimo napad putike z glukokortikoidi ali kolhicinom. Pri vnetju le enega sklepa je možno tudi vbrizganje glukokortikoida v sam sklep.

Potem ko se zagon putike popolnoma umiri, uvedemo alupurinol. Ta znižuje raven sečne kisline v krvi, lahko tudi zmanjša večje oziroma odpravi majhne tofe in je edino zdravilo, ki dolgoročno ugodno vpliva na razvoj bolezni. Jemati ga je treba redno. Odmerka alopurinola nikoli ne spreminjamo med akutnim napadom bolezni, ker bo sicer artritis potekal težje.

Pogostost napadov protina zmanjšujejo tudi izogibanje odvajalom za vodo, vzdrževanje ustrezne telesne teže in popolna opustitev uživanja alkoholnih pijač. Ob zvišanem krvnem tlaku, holesterolu in sladkorni bolezni je seveda treba sočasno zdraviti tudi ta stanja.

Kaj lahko jemo?

Na prvem mestu pri zdravljenju putike je primerna, uravnotežena prehrana. Večina ljudi natančno ve, kje in kdaj so se pregrešili, da se je pojavila putika. Dieta zmanjša možnost pojava zagonov bolezni, pomembno je izogibanje hrani z veliko purini. Med prepovedana živila sodijo divjačina, gos, drobovina, mesne omake in juhe, sardele, školjke, prava kava, kvas, alkohol, možgani, jetra. Strogo omejeni naj bodo meso, mesni izdelki, školjke in drugi mehkužci, beluši, špinača, grah, cvetača, ohrovt, gobe, fižol, breskve, grozdje, marelice in rabarbara. Dovoljeni pa so mleko in mlečni izdelki, jajca, vsa zelenjava in sadje razen prej naštetega, marmelada, testenine, riž, krompir, koruza, vsa žita razen kosmičev. Pomemben je zadosten vnos tekočine (voda, mineralna voda, nesladkani čaji). Odsvetovano je pitje alkoholnih pijač, zlasti piva.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine