Med rakave bolezni uvrščamo rak požiralnika, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak debelega črevesa in danke, rak jeter in rak žolčnega sistema. Rak debelega črevesa in danke spada med najpogostejše vrsta raka. Če je odkrit dovolj zgodaj, je ozdravljiv.

Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, pri nas je po pogostnosti pojavljanja najpogostejši rak, če upoštevamo oba spola. V Sloveniji na leto zboli več kot 1300 ljudi, večinoma zbolevajo ljudje po 60. letu, lahko pa se pojavi že prej in je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.

Dejavniki tveganja in znaki

Številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dejavniki tveganja za njegov nastanek so starost, alkohol, kajenje, mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani, premalo gibanja, kronična vnetna črevesna bolezen in polipi. Pojavlja se v dednih oblikah v sklopu družinske adenomatozne polipoze in dednega nepolipoznega raka. Prav tako je povečano tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke, če se pojavlja v ožjem sorodstvu. Pri lljudeh, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, je namreč tveganje za njegov pojav 1,5- do 2-krat večje.

V zgodnji fazi bolezen pogosto poteka brez znakov. Pojavijo se lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanja, zaprtost, tanjše blato), kri v blatu ali črno blato, slabost in bruhanje. Bolezenski znaki so odvisni od tega, v katerem delu črevesa leži tumor. Tumorji leve strani debelega črevesa lahko povzročajo krče, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali črno blato, slabost in bruhanje ter izmenjavanje zaprtja z drisko. Tumorji desne strani debelega črevesa pa povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, redkeje spremembe pri odvajanju blata ali kri v blatu. Tumorji v danki lahko povzročajo občutek polne danke, krvavitve iz danke, boleče krče, blato je lahko tanjše, širine svinčnika. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost in z njo povezano utrujenost, vrtoglavico in šumenje v ušesih, splošno slabo počutje … Tumorji kjer koli v debelem črevesu ali danki lahko ob napredovali rasti povzročijo tudi zaporo črevesja (ileus). 

Ob postavitvi diagnoze ima več kot polovica bolnikov že napredovalo bolezen, približno 15 odstotkov ima zasevke v oddaljenih organih. Rak debelega črevesa in danke najpogosteje zaseva v jetra, pljuča in kosti.

Diagnostika in zdravljenje

Pri sumu na raka debelega črevesa in danke je treba opraviti digitorektalni pregled (pregled danke s prstom), endoskopske preiskave celotnega ali dela debelega črevesa in danke, ki omogočijo tudi odvzem vzorcev tkiv za patohistološki pregled, ter slikovne preiskave (ultrazvok trebuha, računalniško tomografijo ali CT in magnetno resonanco ali MR), s katerimi se opredeli področna razširjenost bolezni. Z rentgenskim slikanjem prsnih organov se opredeli razširjenost bolezni v pljučih, preveriti je treba krvno sliko, opraviti biokemične preiskave ter določiti tumorska označevalca CEA in CA 19-9. 

Bolnike z rakom debelega črevesa in danke se zdravi lokalno z operacijo, obsevanjem ter sistemsko s kemoterapijo in tarčnimi zdravili. Praviloma je zdravljenje kombinirano, odvisno od stadija bolezni in bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.

Najpomembnejša je preventiva

V Sloveniji že od leta 2009 poteka organizirani Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki Svit. Namenjen je vsem državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji v starosti od 50 do 74 let, vabljeni so vsaki dve leti. Ko vabljene osebe dobijo na dom vabilo, s podpisom potrdijo svoje sodelovanje v programu. Nato prejmejo na dom testni komplet za odvzem dveh vzorcev blata in ju v priloženi ovojnici pošljejo v Centralno enoto za presejanje. V Programu Svit se kot presejalni test uporablja imunokemični test za ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu. Če je izvid negativen, so ljudje v Program Svit znova vabljeni čez dve leti, v primeru pozitivnega izvida pa je treba opraviti kolonoskopijo, s katero se ugotavlja vzrok krvavitve. V Programu Svit kar 65 do 70 odstotkov primerov raka na debelem črevesu in danki odkrijejo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine