Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti in je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem ter zdravljenjem predrakavih sprememb.

Okužba z visoko rizičnimi ali onkogenimi humanimi papiloma virusi (HPV), med katerimi sta najpogostejša HPV 16 in 18, je odgovorna za nastanek več kot 95 % primerov raka materničnega vratu. Okužbo lahko prenašajo tako moški kot ženske. HPV se prenaša s kože na kožo, to se zgodi ob kakršni koli vrsti spolnega odnosa, in lahko povzroči spremembo zdravih celic v rakave. Te celične spremembe potekajo počasi, več let, in če jih ne zdravimo, se iz njih sčasoma razvije rak.

Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost, okužba s HIV. Okužbe s HPV večinoma potekajo brez značilnih simptomov in znakov, zato večina ljudi ne ve, da je okužena. Pri večini oseb okužba v dveh letih spontano mine, pri nekaterih (10 %) pa se lahko razvije dolgotrajna okužba s HPV, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic ali nekaterih vrst raka.

Prvi znaki se pojavijo pozno

Zgodnjih znakov, ki bi opozarjali na nevarnost raka na materničnem vratu, navadno ni. Prvi simptomi in znaki se na žalost pojavijo pozno. Lahko se pojavi krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oziroma med dvema menstruacijskima krvavitvama, dolgotrajen izcedek iz nožnice, ki je neprijetnega vonja, krvavitev v pomenopavzi. Spolni odnosi lahko postanejo boleči, lahko se pojavijo stalne bolečine v križu, pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin, ki ni posledica vnetja sečil.

Najpomembnejša je preventiva

Presejalni program ZORA s preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu žensk med 20. in 64. letom omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Vsaka ženska je pisno vabljena na preventivni ginekološki pregled enkrat na tri leta. Ginekolog lahko s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi. V zgodnji fazi je mogoče s preprostimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem ozdraviti.

Najuspešnejši preventivni ukrep za preprečevanje nastanka raka materničnega vratu pa je vsekakor cepljenje, predvsem pri populaciji mladih žensk. Od leta 2007 v Sloveniji obstaja cepivo, ki uspešno prepreči okužbe z nekaterimi genotipi HPV. Od leta 2009 je cepljenje brezplačno za vse deklice v 6. razredu osnovne šole, od leta 2021 pa tudi za dečke v 6. razredu. Za vse ostale, ki bi se želeli cepiti proti HPV, pa je cepljenje samoplačniško. Za mlajše od 15 let sta dovolj dva odmerka s presledkom najmanj 6 mesecev, za starejše so potrebni trije odmerki. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let in za zdaj velja, da poživitveni odmerki niso potrebni. Kljub cepljenju so potrebni redni ginekološki pregledi z odvzemom brisa, saj cepivo ne zavaruje pred vsemi genotipi HPV.

Okužba s HPV lahko pri moških povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice. Cepljenje moških proti okužbam s HPV lahko zmanjša pojavljanje teh obolenj. Ker so moški tudi prenašalci okužbe s HPV, pa cepljenje lahko posredno tudi  zmanjša pojavljanja raka materničnega vratu pri ženskah.

Zdravljenje

Zdravila za okužbo s HPV ni, mogoče pa je zdravljenje bolezni, ki nastane kot posledica te okužbe, kot npr. predrakave spremembe materničnega vratu in rak materničnega vratu ter genitalne bradavice. Pri sumu na raka materničnega vratu opravi ginekolog temeljit ginekološki pregled, odvzem brisa PAP, pregled materničnega vratu z mikroskopom in biopsijo sumljivih sprememb. Če patolog po pregledu vzorcev potrdi, da gre za raka materničnega vratu, je treba opraviti dodatne teste za določitev razširjenosti bolezni (RTG pljuč, CT ali MRI medenice, PET CT, pregled mehurja s cistoskopijo). Zdravljenje je odvisno od razširjenosti bolezni, histoloških značilnosti tumorja in splošnega stanja bolnice. Predrakave spremembe in zgodnje oblike raka materničnega vratu zdravimo kirurško, in sicer s stožičastim izrezanjem tkiva. Osnovni način zdravljenja invazivnega raka pa je s kirurškim posegom ali radioterapijo.

 Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine