Ravenski pustovi sodijo med najvidnejša pustovanja v Slovenji, brez dvoma pa so tudi med najzanimivejšimi, saj fantje, ki ga pripravljajo, zavestno ohranjajo pustovanje in maske čim bolj take, kot jih lahko razbirajo iz izročila. To pa sega v davno preteklost, kajti tod se ni pustovanje nikoli opustilo, niti v najtežjih časih fašizma.

Ravenski pustovi so bili leta 2012 skupaj z Drežniškim pustom vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, leta 2014 pa zaradi tradicionalnega scenarija, šemskih likov in značilnih mask razglašeni za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena.

VLOGE SO SKRIVNOST

Pustovanje se v Drežniških Ravnah začne teden pred pustno soboto, priprave nanj pa potekajo že veliko prej. Fantovska skupnost, imenovana fantovščina, se sestane eno zadnjih sobot v decembru. »Na prvem sestanku si dodelimo vloge za pusta. To je tajnost do zadnjega dne: nihče ne ve, kdo dobi kakšno vlogo, razen fantje, ki so v skupnosti, tudi domači in dekleta ne,« pripoveduje Blaž Rakušček, vodja fantovske skupnosti.

Člani fantovščine so lahko le polnoletni in neporočeni fantje, dosledno se držijo pravila, da vanjo ne sme vstopiti nihče drug. V druščino pa ni sprejet vsak od fantov, pokazati mora voljo in pripadnost, poleg tega pa mora znati vriskati ali pa se mora tega vsaj čim prej naučiti. »Tudi ko je v skupnost že sprejet,« pravi Rakušček, »ga, če se odločimo, da tega ne spoštuje, iz nje izločimo.« Novinci morajo svojo pripadnost tudi dokazati, zato dobijo najtežje vloge Ta grdih, ki lovijo otroke in v sprevodu tečejo v drncu, da pozvanjajo in se nasploh nenehno gibljejo, tekajo, ko lovijo otroke, okoli pasu pa imajo opasane težke zvonce. Letos šteje fantovščina devetindvajset fantov, vsak od njih mora vlogo naštudirati in ji dati svoj pečat.

PRINAŠALCI DOBREGA

Začetek pustovanja je še nekoliko v mraku, ob sedmih zjutraj v Drežniških Ravnah, ko se fantje zberejo ob mlakarnici, nekdanji vaški mlekarni. Ta lepi, Ta grdi in druge šeme pridejo na plan in sprevod se pomika skozi Ravne v enotnem počasnem ritmiziranem zvoku pustne himne proti sosednjemu Magozdu.

Vodja sprevoda, imenovan Tisti, ki vozi, vodi sprevod, potrka pri vsaki hiši, kot veleva tradicija, le tam ne, kjer je tisto leto pri hiši kdo umrl. V hišo pustov nikoli ne spustijo kar tako, za vstop se mora vodja z gospodarjem pogajati in ga prepričati, da prihajajo z dobrim namenom in da v hišo prinašajo dobro in odnašajo vse slabo. Ko jim to uspe, zakliče: »Vesela družba, naprej!« in vodja z glasbeniki in Ta lepimi vstopijo, Ta grdi pa imajo medtem zunaj drugačne opravke, saj lovijo otroke. Vsak od njih ima nogavico s pepelom, z njo jih izdatno prašijo, zato da ti ne bi motili Ta lepih in lahko ti nemoteno obiskujejo hiše.
Pust se konča deseti dan, na večer pustnega torka v spodnjih Drežniških Ravnah. Pusta na skrivaj ustrelijo in ga na parah pripeljejo pred občinstvo, kjer se v soju bakel začne žalna slovesnost. Pust je na koncu sežgan in s tem je pustovanje končano.

STARA POGANSKA ŽENITEV

Sprevod Ravenskih pustov predstavlja staro pogansko ženitev in je natančno določen: sestavljajo ga Ta lepi, Ta grdi in posebne vloge. Sprevod ta lepih predstavlja ženitovanje: na čelu je vodja sprevoda, za njim pa sta muzikant in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini takt hoje. Dva para Ta lep in Ta lepa predstavljata ženina in nevesto, Ta star in Ta stara pa očeta in mater vseh pustov. »Liki iz skupine posebnih vlog predstavljajo nekatere poklice iz preteklosti, to so Žandar in Ravbar, Rezjan in Lovec z zajcem, Kmet in Kmetica, Nosač ta slamnatega, Dimnikar, Poštar in Zdravnik, Cgajnarca z otrokom in še nekatere ostale posebne vloge, ki pa se z vsakim letom spreminjajo,« našteva Patrik Likar, vodja Ravenskih pustov. Vsi ti liki vnašajo v pustni sprevod humor in iskrivost, pogosto se nanašajo na dogodke v preteklem letu v vseh treh vaseh.

Največ pozornosti pa zbujajo Ta grdi, starodavne lesene maske, obložene z ovčjo kožo in z rogovi, z usnjenim jezikom in opasani z zvonci. Ta grdim pomagata pri njihovem opravilu, lovljenju otrok, skrivnostna, tiha Smrt in Korpar, ki nosi koš s pepelom, kadar tega Ta grdim v nogavici zmanjka.

Več lahko preberete v 8. številki Kmečkega glasa