Naj bomo še tako nežni in sočutni, nov substrat, nov lonček, izguba starih mikroorganizmov, ki so obkrožali koreninski splet, vse to je velik šok za rastlino, zato moramo dobro razmisliti, ali je presajanje resnično nujno potrebno ali pa bi bilo morda dovolj, da celotni koreninski splet vzamemo iz lončka, dodamo nekaj novega substrata na dno lonca in nekaj na vrh lonca.

Zlasti to velja za starejše rastline, ki niso več tako prilagodljive kot mlajše. Starejših rastlin tudi ni treba vsako leto presajati. Večino rastlin v premajhnem lončku prisilimo, da zacvetijo, ker je njihova naravna obramba na slabe razmere, v katerih živijo – misel na potomstvo, se pravi tvorba cvetov, kar pa je pravzaprav tudi naš cilj. Če gojimo rastline zaradi cvetja, jim torej ne omogočimo predobrih razmer in prej bodo zacvetele. Z zelenimi rastlinami pa je seveda drugače: želimo, da intenzivno rastejo, saj občudujemo njihove liste.

Izbira lončkov

Nov lonček naj bo od starega večji le za debelino prsta ali dveh. Če je lonček prevelik, je šok za rastlino še večji in možnost, da preživi, še manjša. Lonček mora imeti na dnu luknje, da se voda lahko odcedi in ne zastaja v njem. V večini primerov potrebujemo tudi okrasni lonček, ki naj bo primerne velikosti. Tudi ta naj bo za prst ali dva širši kot tisti, v katerem je rastlina.

Cena pomeni kakovost

Najpomembnejši je substrat, v katerega posadimo lončnico. Ponudba na trgu je tako velika, da se pogosto težko odločimo, kaj kupiti. Cena in kakovost sta navadno premo sorazmerna, zato raje kupite dražji in kakovosten kot pa poceni in slab substrat.

Seveda je pomembno, kakšno lončnico imamo, saj nekatere zahtevajo tudi posebne substrate, kot sta na primer orhideja in azaleja. Prva zahteva grob organski substrat, druga pa ravno tako organski substrat, vendar mora biti pH vrednost kisla.

Kadar ste v dvomih in nameravate presajati svoje ljubljenke, ki so zelo dragocene, je dobro zaviti v katero izmed specializiranih trgovin, kjer je več izbire med različnimi substrati in so tudi strokovnjaki, ki so vam pripravljeni svetovati.

Odstranjevanje korenin

Pri presajanju bodimo kar se da nežni in previdni. Uničimo čim manj korenin, če so zdrave. Če pa smo preveč zalivali in so korenine gnile ali so kako drugače poškodovane, potem jih odstranimo, najbolje odrežemo s sterilnimi škarjami (očistimo z alkoholom). Korenine sidrajo rastlino v tla in preživljajo nadzemne dele rastline, zato vsaka odstranitev korenine pomeni najprej zastoj v rasti, potem pa rastlina bujno požene in naredi veliko listne mase, kar pa pomeni manj cvetenja. Po presajanju rastlino zalijemo, da se nov substrat sprime s koreninsko grudo. Pazimo, da ne zalijemo preveč, in predvsem, da voda ne ostane v lončku, saj se tako hitro zakisa, to pa večini rastlin ne ustreza.

Lončnica namesto šopka

Večina rastlin, ki jih kupimo, je posajenih v rahel organski substrat, ki je bogat s hranili samo za dobo cvetenja ali nekaj mesecev pri zelenih rastlinah. Pozneje je rastline treba redno dognojevati. To velja zlasti za zelene rastline.

Večino cvetočih rastlin pa tako težko pripravimo do ponovnega cvetenja, če pa že, pa ni nikoli tako močno kakor prvikrat, ko smo rastlino kupili. Kupljena rastlina je optimalno oskrbljena s pravimi hranili in tudi hormoni, ki uravnavajo enakomerno rast in cvetenje.

Večina cvetočih lončnic vse pogosteje nadomešča šopek cvetja, le da je čas cvetenja nekoliko daljši. To je dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti, in ne obžalovati, ko rastline niso več lepe. Tudi lončnice so namreč postale neke vrste porabniška dobrina.

Marjeta Hrovatin