Gripa ogroža vse prebivalstvo, še posebno pa starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje gripa vsako leto prizadene okoli 10 odstotkov prebivalstva, zato pomeni bolezen veliko grožnjo za javno zdravje ter zelo vpliva na obolevnost in umrljivost.

Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Po okužbi z virusom influence je lahko potek precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Pri mlajših, sicer zdravih, lahko poteka okužba brez bolezenskih znakov, pri starejših kronično bolnih pa je potek lahko težak in zapleten. Bolezenski znaki se pojavijo nenadoma in so izraziti. Značilna je visoka vročina, hujše bolečine v mišicah in sklepih, bolečina okoli oči, izrazita utrujenost, glavobol, suh kašelj, bolečine pri požiranju in izcedek iz nosu, izguba teka, izčrpanost. Odrasli z gripo navadno ne bruhajo in nimajo driske, pri otrocih pa se lahko pojavi oboje. Nevarni zapleti pri gripi lahko nastanejo, kadar virus poškoduje sluznico dihal in bakterije prodrejo v pljuča, kar povzroči razvoj bakterijske pljučnice. Med redkejše, a zelo nevarne zaplete sodijo vnetje srčne mišice ali osrčnika, vnetje mišic in okvare centralnega osrednjegaživčnega sistema. Pri kroničnih bolnikih se zaradi gripe poslabša osnovna bolezen, pogost zaplet pri majhnih otrocih pa je vnetje srednjega ušesa.

Kako poteka zdravljenje
Zdravljenje gripe je simptomatsko, bolnik se mora izogibati stikom z drugimi ljudmi. Nujen je počitek in ogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina. Najpomembnejše je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Zaužiti je treba dovolj tekočine, saj je zaradi vročine izgubimo več kot navadno da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Pri telesni temperaturi, povišani nad 38 stopinj Celzija, vzamemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo (paracetamol ipd.). Priporočljiva je uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje. Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) ni smiselno in je lahko celo škodljivo. Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Pri hujši obliki bolezni oziroma pridruženih kroničnih boleznih pa se bolnikom lahko predpiše protivirusno zdravilo, ki pa ga je treba začeti jemati znotraj 48 ur po začetku znakov in skrajša sam potek bolezni. Bolezenski znaki, ki kažejo na hujši potek bolezni, so težave z dihanjem, kratka sapa, bolečine v prsih ali trebuhu, nenadna vrtoglavica, zmedenost, bruhanje. V tem primeru mora bolnika takoj pregledati zdravnik.

Cepljenje priporočljivo za vsakogar
Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem, zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni ipd.) uspešnost cepljenja lahko manjša. Cepljenje je še posebno priporočljivo za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic, diabetike, svojce kroničnih bolnikov, osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice, zdravstvene delavce ter otroke, stare od 6 mesecev do 2 let, in njihove družinske člane. Cepljenje je potrebno vsako leto, zaščita se vzpostavi približno 2 tedna po cepljenju. Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po vsej Sloveniji. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnim koli presledkom. Kontraindikacije za cepljenje proti gripi so dokazana težja alergijska reakcija (anafilaksija) na sestavine cepiva proti gripi ter resen neželen učinek po poprejšnjem odmerku cepiva proti gripi. Odrasli in otroci s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo naj s cepljenjem počakajo do popolnega okrevanja.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine