V času, ko je bila pisana beseda bolj privilegij višjih, izobraženih slojev, je bila pot slikovnih podob do ljudi učinkovit pouk in izobraževanje: cerkev je v njih  prinašala prizore iz Stare in Nove zaveze, jih usmerjala in opominjala k pobožnemu in dobremu življenju.

V zgodnjekrščanskih bazilikah  so bili mozaiki  pomemben del slikarstva: drobni kamenčki iz kamna ali pa tesser, majhnih steklenih kock ali kock, prevlečenih s stekleno maso, so omogočali čudovite barvne prizore, ki so govorili ljudem namesto besede. Ob tem je razvila celo vrsto likovnih simbolov: živali, rastlin, števil, znakov, ki pripovedujejo biblijske zgodbe in resnice.

Talni mozaiki v Ogleju

Majhen kraj v  Italiji je  danes kot nalašč za miren nedeljski izlet. Le težko je uganiti, da  stoji tod  bazilika Santa Maria Assunta, ki jo je dal zgraditi prvi patriarh, Teodozij.  V njej je veliko umetnostnih zakladov, zaradi katerih je  bazilika danes na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Najdragocenejša stvar v njej pa so tla, prekrita z velikimi mozaiki, ki so najlepši in najobsežnejši od vseh zgodnjekrščanskih mozaikov, kar se jih je ohranilo v zahodnem svetu. Razprostirajo se na površini kar 750 kvadratnih metrov, ogledati pa si jih je mogoče s pozornega privzdignjenega podija. Polihromirani mozaiki so razdeljeni na deset  pasov,  v  katerih so upodobljeni  biblični prizori, personifikacije in alegorije. Med najbolj znanimi  je boj petelina z želvo, dobrega z zlom; petelin kot simbol svetlobe nove vere, ki jo predstavlja Kristus, želva pa teme, mračnih sli, hudiča. Znamenita je tudi podoba Jezusa kot dobrega pastirja, ki ima na ramenih jagnje, alegorija zmage krščanstva, ki ga oznanjajo s svojo simboliko palmove veje, velik morski prizor iz življenja preroka Jone, ki ga mornarji vržejo v morje, da bi se neurje umirilo,  štirje letni časi, v klipejah portreti donatorjev in drugih pomembnih oseb pa letnih časov;  vse to se prepleta z različnimi ponavljajočimi se dekorativnimi vzorci, živalmi in rastlinjem, ki dajejo prizorom dodatno živost in prepričljivost.

Več preberite v 13. številki Kmečkega glasa