Gospa Breda je stara 55 let in dela za tekočim trakom pri nadzoru kakovosti izdelkov. Zaradi napornega dela je že zelo zgodaj čutila bolečine v obeh rokah. Prsti na rokah ji otekajo in jo bolijo. Pred petimi leti so ji zdravniki ugotovili tudi sladkorno bolezen, ki jo dokaj uspešno zdravi s tabletami, dieto in telesno dejavnostjo. Pred enim letom je opazila, da ji deska roka od zapestja navzdol občasno dreveni. Ponoči v desni dlani pogosto čuti mravljinčenje, te težave pa podnevi izzvenijo. Ker je bila prepričana, da so težave posledica manjše poškodbe ob padcu, ni takoj obiskala zdravnika, ampak si je masirala roko z mazilom, ki je vsebovalo nesteroidni antirevmatik. Kljub temu pa se je mravljinčenje v desni roki še stopnjevalo in se pojavilo tudi podnevi. Po dobrih treh mesecih pa je bolnica opazila podobne težave, čeprav manj izrazite, tudi v levi roki. Obiskala je svojega izbranega osebnega zdravnika, ki je opravil natančen klinični pregled ter jo napotil na preiskavo, ki se imenuje elektromiografija (EMG), opravlja jo specialist nevrolog.

Elektromiografija je skupno ime za teste, s katerimi zdravniki ocenjujemo delovanje živcev in mišic predvsem na rokah in nogah. S preiskavo merimo električno aktivnost živcev in mišic, zaznavamo jo z elektrodami, ki so površinske. Na podlagi te preiskave je zdravnik ugotovil, da gre za sindrom karpalnega kanala. Bolnici je svetoval obisk pri specialistu kirurgije roke, ki bo dal mnenje o nadaljnjem zdravljenju. Za lajšanje težav prek noči ji je predlagal nošenje opornice za roko.

Preobremenjenost zapestja

Sindrom zapestnega prehoda, ki mu pravimo karpalni kanal, je ena najpogostejših poklicnih bolezni, najpogostejši vzrok pa je preobremenjenost zapestja pri številnih poklicih, na primer pri voznikih, frizerjih in računalničarjih, pri poklicih torej, kjer zaposleni dalj časa izvajajo monotone gibe. Sredinski živec v človeški dlani preide v dlan skozi ozek zapestni kanal. Na tem mestu lahko pride do pritiska na živec, ki ga povzroča oteklina, vnetje tetive ali pa odebelitev vezivnega tkiva. Posledica pritiska na živec je njegovo moteno delovanje, ki se kaže v mravljinčenju, bolečinah in slabši občutljivosti prizadete roke.

Povišan tlak v zapestnem prehodu je lahko posledica prirojeno ozkega kanala, vnetja kit, položaja zapestja, bolezni živcev, kot je na primer sladkorna bolezen ter oteklina, ki lahko nastane ob nosečnosti ali pri težavah s ščitnico. Dve tretjini bolnikov so ženske med 40. in 60. letom starosti. V polovici primerov je prizadetost obojestranska.

Sindrom se pogosto pojavi tudi kot posledica zloma zapestja. Znaki te motnje se na začetku kažejo predvsem ponoči. Stresanje rok pogosto blaži simptome. Bolečina je lahko razpršena po vsej podlakti ali celo nadlakti, ne samo na roki. Uporaba manjših predmetov, na primer zapenjanje gumbov, je lahko otežena. Mišice na dlani lahko postanejo atrofične. Zbadanje se pojavi na delu roke, ki ga oživčuje sredinski živec, to je od palca do sredinca. Moč mišic palca na roki je zmanjšana. Bolnika zbudi zgodaj zjutraj bolečina v roki.

Simptomi so lahko prisotni več let brez opaznih znakov. Nezdravljen, močno napredujoč sindrom karpalnega kanala lahko povzroči trajno oslabelost mišičja roke in nepovratno okvaro sredinskega živca roke.

Kaj pa zdravljenje?

Zdravljenje sindroma karpalnega kanala je največkrat konzervativno. Motnja je pogosto odpravljena, če ni več poglavitnega razloga težave: če se na primer konča nosečnost, zmanjša delovna obremenitev in spremeni način dela z roko. Če je razlog težav v vnetju ovojnic mišic v zapestju, lahko zdravnik z injekcijo vnese zdravilo neposredno na obolelo območje. Zato da preprečimo gibanje zapestja, lahko uporabimo pri bolniku funkcionalno opornico, ki stabilizira sklep v nevtralnem položaju. Celodnevno nošenje opornice je lahko celo učinkovitejše od samo nočnega nošenja.

Če konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno, je potreben posvet s specialistom kirurgije roke. Kirurški poseg je primeren, če se bolezenski znaki slabšajo, saj s tem preprečimo trajno funkcionalno okvaro roke. Operativni poseg se izvaja ambulantno v lokalni anesteziji. Kirurg sprostiti strukture v zapestnem prehodu.

Okrevanje traja nekaj tednov včasih pa tudi do enega leta. Bolnik mora po operativnem posegu izvajati vaje po navodilih zdravnika in fizioterapevtov. Včasih je potrebna tudi posebna delovna terapija. Če operativni poseg ni bil uspešen, je treba premisliti o drugem vzroku težav, bolniku pa moramo opraviti oceno preostale delazmožnosti za njegov poklic.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine