Namizni beli sladkor ali saharoza je sestavljen iz molekule fruktoze in glukoze. Glukozo porabljajo in presnavljajo vsi telesni organi (mišice, možgani, dihala itn.), fruktoza pa daje sladkorju sladek okus, za telo pa nima posebne funkcije, daje mu le energijo. Lahko jo prebavijo le jetra, zato jih s prevelikim zaužitjem fruktoze močno obremenimo. Telo takrat nima druge izbire, kot da odvečno fruktozo spremeni v jetrno maščobo, kar vodi do zamaščenosti jeter.

In ko so jetra tako zamaščena, da to vpliva na njihovo delovanje, se pojavi rezistenca na inzulin, ki vodi v srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in druge kronične presnovne bolezni.

Za debelost je kriv sladkor, ne maščobe

Dr. Robert H. Lustig, ameriški endokrinolog in specialist za otroško debelost, pravi, da sladkor ni le škodljiv, je toksičen. Pri tem je pomembna količina, pogostost in časovno obdobje rednega uživanja sladkorja. Fruktoza je postala sestavni del večine industrijsko predelane hrane, kar predstavlja veliko težavo. Tako rekoč vsako sadje vsebuje saharozo, učinkovito pridobivanje pa je mogoče le iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Predelani sladkor je tisti, iz katerega so bile odstranjene neželene primesi (vlakna, plesni, bakterije), obenem pa tudi zelo pomembne sestavine, kot so rudnine, vitamini in beljakovine. Zato mora naše telo za njegovo presnovo prispevati ta mikrohranila iz lastnih zalog, kar pa predstavlja zanj ogromen stres. Kristalizirani sladkor tako škoduje presnovi, povzroča razne okužbe, tveganja za razvoj alergij in raznih bolezenskih stanj.

Predelani oz. rafinirani sladkor nas le navidezno nasiti, v bistvu pa naše telo popolnoma izstrada. Ker vsebuje kar 99,9 odstotka saharoze, ki je zdravju škodljiva, ter prazne kalorije, smo po zaužitju zelo kmalu spet lačni, pogosto pa tudi izčrpani. Po zaužitju sladke hrane se v krvi po nekaj urah dvigne raven sladkorja, to pa negativno vpliva na delovanje imunskega sistema. Sladkor močno poruši ravnovesje mineralov v organizmu, kar lahko vpliva na občutek stalne utrujenosti, tesnobe, depresije ter pri otrocih pojava hiperaktivnosti.

Če uživamo hrano brez sladkorja, je veliko večja verjetnost, da bomo zmerni pri količini zaužitega, saj možgani prejmejo signal, da smo pojedli dovolj in smo siti. Sladkor pa to obveščanje zmoti, in sicer povzroča inzulinsko rezistenco, ki preprečuje hormonu leptinu, da bi možgane obvestil o že doseženi sitosti, zato ti mislijo, da smo še lačni in posledično pojemo več. Študije tudi kažejo, da sladkor aktivira »sistem nagrajevanja«, zaradi tega ga telo zahteva oz. želi še več, maščoba pa tega učinka na možgane nima.

Čezmerno uživanje sladkorja povezujejo tudi z nastankom rakavih bolezni. Raziskave kažejo, da večje količine zaužitega sladkorja negativno vplivajo na preživetje pri bolnikih z rakom debelega črevesja in dojke. Odvisnost od sladkorja bi lahko bila genetsko pogojena. Dokazali so, da ljudje z genetsko spremembo hormona lakote, grelina, zaužijejo več sladkorja (in alkohola) kot tisti brez genetske spremembe. Sladkor vpliva tudi na nastanek kožnih gub, saj se veže na kolagen v koži in tako zmanjšuje njeno prožnost.

Bolj zdravi nadomestki sladkorja

Pri uporabi nadomestkov sladkorja je potrebna previdnost, saj so mnogi umetni in za naše telo prav nič boljši od navadnega sladkorja. Pomembno je, da izberemo sladkorni nadomestek s čim nižjim glikemičnim indeksom (GI pod 50), vsebuje naj čim manj fruktoze ter čim več mikrohranil. Razlika med belim in rjavim sladkorjem je zanemarljivo majhna. Bel sladkor je povsem prečiščen, rjavi nekoliko manj in še vsebuje nekaj mineralov v za zdravje zanemarljivih količinah. Med bolj zdrave nadomestke sladkorja med drugim sodijo kokosov sladkor (bogat z zelo hranilnimi snovmi, nizek GI, popolnoma naraven, nerafiniran, naj pa bi vseboval do 45 odstotkov fruktoze, zato ga je treba uživati v zmernih količinah), agavin sirup (čajna žlica je enako sladka kot ena žlica sladkorja, njegov glikemični indeks je za tretjino nižji od belega sladkorja), naravna stevia (ima ničelni GI in izrazito sladek okus, bolj primerna po naporni vadbi in za manjšanje kalorične vrednosti, npr. domačih sladic), eritritol (naravno sladilo, ničelni GI, tudi za diabetike).

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine