Smrčanje nastane zaradi vibracij ali obstrukcij v dihalni poti. Včasih pa smrčanje ni le nadležno nočno razgrajanje, ampak resen znak, ki opozarja na motnje dihanja med spanjem in na možnost nastanka zdravstvenih težav.

Smrčanje povzroča plapolanje mehkega neba. Ko se žrelne mišice med spanjem sprostijo, se presek dihalne poti zoži, poveča se hitrost potovanja zraka, kar privede do padca tlaka v zgornjem delu žrela. Posledično pride do dvigovanja mehkega neba in jezička (uvule), njunega vibriranja in pojavi se glasno smrčanje.

Obstruktivna apneja v spanju (OSA)

Smrčanje ali vibracija je torej posledica zoženja ali zapore na enem ali pogosteje več mestih. Za premagovanje dihalne ovire je potreben velik trud med spanjem, ki je namenjeno počitku. Uživanje pomirjeval, uspaval in alkohola pred spanjem tudi poslabša ali sproži smrčanje zaradi povečane ohlapnosti mišic mehkega neba. Podobno je pri spanju na hrbtu, saj mehko nebo pade v tem položaju nazaj in utesni prehod zraka za njim. S smrčanjem so zato povezani tudi nemirno spanje, nočne more, jutranji glavoboli, razdražljivost, izguba koncentracije, kronična utrujenost …

Primarno smrčanje je večinoma predvsem socialni problem in lahko zelo poslabša kakovost življenja posameznika in njegovih najbližjih. Smrčanje pa je lahko tudi eden najpogostejših simptomov OSA (apneja pomeni prenehanje dihanja), za katero so značilni še zastoji dihanja med spanjem in hlastanje za zrakom po premoru dihanja. Takšni cikli, ko pacient med spanjem ne diha, se lahko ponavljajo večkrat vsako uro, pri nekaterih tudi do več desetkrat. Simptomi smrčanja in apnej v spanju so lahko leta neprepoznani, bolniki zaznavajo le nerazpoloženost in dnevno zaspanost. Kadar je smrčanje eden od simptomov OSA, pa lahko dolgoročno prizadene še druge organske sisteme. Razvijejo se lahko sladkorna bolezen tip 2, arterijska hipertenzija, možganska kap, motnje srčnega ritma, obolenja srca in ožilja, erektilna disfunkcija, depresivnost in demenca. Smrčanje brez apneje pa ne vpliva na druge organe.

Diagnostika in zdravljenje

Paciente, ki smrčijo, je potrebno obravnavati celostno. Pri težavah s smrčanjem je treba obiskati osebnega zdravnika, ki bo na podlagi težav bolnika napotil k pulmologu oziroma otorinolaringologu za nadaljnjo obravnavo. Preden se namreč lotimo odpravljanja smrčanja, je pomembno ugotoviti, ali prihaja tudi do zapore dihalnih poti med spanjem, koliko so med spanjem obremenjene dihalne mišice, ali med spanjem prihaja do padca nasičenosti krvi s kisikom … Če nastajajo tudi zastoji dihanja (apneje) in znaki prevelike dnevne zaspanosti, je potreben še obisk pri specialistu za motnje spanja. OSA dokazujejo v spalnih laboratorijih s preiskavo, imenovano polisomnografija.

Smrčanje ni bolezen, vendar ga lahko zdravimo, če si seveda bolnik to želi in če obstaja za to jasen vzrok. Poznamo ukrepe, ki jih lahko preskusi vsak sam, če pa vse to ne zaleže, ostane še kirurško zdravljenje. Potrebno je zmanjšanje telesne teže, dovolj tekočine, telesna dejavnost, izogibanje alkoholu, pomirjevalom in uspavalom pred spanjem. Lahko poskusimo spati z nekoliko privzdignjenim vzglavjem, priporočljivo je spanje na boku. Danes obstajajo tudi pametne naprave, ki se jih pritrdi na hrbet ali vrat in z nežnim dražljajem odvrnejo človeka, da bi ležal na hrbtu. Odsvetuje se uživanje večjih količin hrane in pijače vsaj dve uri pred spanjem. Obstajajo tudi ustni vložki, ki potegnejo spodnjo čeljust naprej in s tem povečajo prehod za mehkim nebom. Na voljo so tudi minimalno invazivni kirurški posegi na jezičku (uvuli) in mehkem nebu, nebni vsadek, injiciranje sklerozantnega sredstva v mehko nebo za zatrditev, terapija z laserjem. Opraviti je mogoče manjše ali obsežnejše kirurške posege v žrelu. Pri nas posega v žrelu za primarno smrčanje ne plača zavarovalnica, poravna pa stroške zdravljenja, kadar je kot glavna težava dokazana obstruktivna apneja v spanju.

Zdravljenje smrčanja torej ni nujno pri običajnem smrčanju brez apneje, je pa nujno pri OSA. Zdravljenje OSA je celostno, poteka na več ravneh. Zajema hujšanje, telesno dejavnost, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje sedativov, kajenje in pitje alkohola. Velikokrat je potrebno tudi dodatno zdravljenje z masko, ki dovaja zrak v dihala pod pritiskom (CPAP).

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine