Njihov izvor ni povsem jasen, po eni do zgodb o nastanku naj bi ta rahla jajčna jed v 17. stoletju prišla z Napoleonom v Avstrijo iz Francije. V zgodovini kulinarike pa bolj velja, da se je domislila  te odlične slaščice Salome Alt, dolgoletna ljubica knezoškofa Wolfa Dietricha Raitenaua in mati njegovih petnajstih otrok. Rahli posladek dobro odslikava baročno obilje,  čas, ki je nadvse ljubil izbrano kuhinjo in bogate sladice.

Izvorno je sestavljena iz treh žličnikov, saj predstavljajo tri vzpetine, ki obdajajo mesto Salzburg: Festungsberg, Mönchsberg in Kapuzinerberg, sladkor v prahu, ki ga posujemo po žličnikih, pa predstavlja zasnežene vrhove teh vzpetin.

Tako kot pri vsaki znameniti sladici je tudi pri tem receptu nastalo nekaj različic, vendar vse večinoma ne razlikujejo veliko od izvirnega recepta, za katerega ni potrebno veliko sestavin. Zelo so dobri, ker so nasitni, jih lahko jemo kot glavno jed same ali pa jim dodamo brusnično omako ali smetano in rabarbarin kompot.

Sestavine za žličnike: 4 rumenjaki, 2 žlici moke, 1 ščep soli, vrečka vaniljevega sladkorja, 4 beljaki, 2 žlici sladkorja; in še: 2 žlici mletega sladkorja za posip.

Razžvrkljamo rumenjake z moko, soljo in vaniljevim sladkorjem. Stepemo trd sneg iz beljakov  ter mu postopoma primešamo sladkor. Eno žlico snega zmešamo z jajčno zmesjo ter jo previdno umešamo v sneg.

Namastimo plitev nepregoren pekač, nanj naložimo zmes v treh kupčkih ter ga postavimo na sredno rešetko v pečico, ogreto na 200 stopinj. Solnograške žličnike pečemo 10 minut. Pečene potresemo  z mletim sladkorjem in ponudimo takoj, saj se hitro sesedejo. V notranjosti  morajo biti še vlažni in mehki, zunaj pa zlato rjavo zapečeni.