Se v vas prebuja nemir in se vas polašča občutek, da ne morete dohajati dneva, ki se daljša in vabi k različnim opravilom? Najverjetneje vas tare le spomladanska utrujenost. Navadno jo občutimo dva do tri tedne, in sicer od sredine marca do sredine aprila.

Prizadene lahko vsakogar izmed nas, vzroki za utrujenost pa so različni. Spomladanska utrujenost je zelo odvisna od našega načina življenja. Pogosteje se pojavi pri ljudeh, ki se malo gibajo, večinoma sedijo, preobilno jedo, so slabše telesno pripravljeni, pa tudi pri starejših in tistih z oslabljenim imunskim sistemom.

Spomladanska utrujenost ni le izgovor

Spomladanska utrujenost se najpogosteje izraža kot izčrpanost, zaspanost, brezvoljnost, skratka kot pomanjkanje energije, pa tudi s spremembami razpoloženja. Človek lahko čuti nemir, razdražljivost, nekateri so občutljivejši na vremenske spremembe, omotičnost, glavobol, bolečine v sklepih …
Pravega vzroka za pojav spomladanske utrujenosti ne poznamo. Lahko je posledica hormonskih sprememb. Pozimi namreč potekajo v našem telesu na več ravneh zelo drugačni procesi kot spomladi, ko se dan začne daljšati in postane svetleje. Dogajanja deloma usmerjajo hormoni, pozimi prevladujejo drugi hormoni kot spomladi. Zaradi pomanjkanja svetlobe se pozimi izčrpajo zaloge serotonina (hormona sreče) in prevladuje melatonin (spalni hormon). Spomladi pa daljšanje dneva prinese več svetlobe in zato se sinteza serotonina, ki je odgovoren za dobro počutje, spet poveča. Poveča se tudi nastajanje endorfinov, ki sicer povzročajo ugodje, in spolnih hormonov, estrogena in testosterona, ki med drugim povečata željo po spolnosti. Naše telo je namreč usklajeno s ciklom narave. Duševno in telesno se odzivamo na dolžino dneva, količino toplote, vlažnost in pritisk v okolju.
Prilagoditev se ne zgodi čez noč. Za to je potreben čas. Dokler pa se ne vzpostavi novo ravnovesje hormonov, občutimo to kot breme, povečano utrujenost. Pozimi je tudi naša presnova drugačna kot spomladi. Ker moramo ohranjati stalno telesno temperaturo, nam bolj tekne močnejša hrana z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Mogoče je, da je utrujenost tudi posledica zmanjšane fizične pripravljenosti, ker se v zimskih mesecih po navadi manj gibamo. Spomladi se nam presnova pospeši, telo porablja več energije in tudi to seveda lahko pripomore k občutku utrujenosti. Nanjo lahko učinkujejo tudi višje zunanje temperature, ki vplivajo na naš krvni obtok.

Kako jo premagamo ali vsaj ublažimo

Kmalu se bo začelo delo v naravi in veliko časa boste preživeli zunaj, telo se bo prilagodilo spremenjenemu naravnemu ritmu. V tem času pa je kljub vsemu priporočljiva hrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, saj povzroči sproščanje serotonina, hormona sreče, ki vam ga v tem času primanjkuje. Ob prehodu v pomlad potrebujemo obilico vitaminov in mineralov. Napolnite si zaloge mikroelementov tako, da izbirate med sezonskim sadjem in zelenjavo. Uživajte več obrokov lahke hrane, ki ne napenja.

Kadar je le mogoče, začinite svojo hrano, saj kapsaicin, alkaloid, ki pospešuje presnovo ter koristi srcu in žilam, v pekoči hrani – na primer v čiliju – tudi spodbuja lažno zaznavanje bolečine v naših možganih, zato se zviša raven endorfinov (hormonov za blažitev stresa in bolečine). Ne pozabite na pitje dovolj tekočin, najprimernejša je še vedno voda.
Če traja utrujenost zelo dolgo, pa je potreben obisk zdravnika, da ta izključi slabokrvnost in težave s ščitnico. Kadar se slabo razpoloženje prevesi v depresijo, lahko postanejo simptomi tako moteči, da poslabšajo kakovost življenja. Takrat je potrebna strokovna pomoč, in sicer zdravljenje z zdravili in/ali psihoterapija.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Delo na vrtu sprošča, poživlja in krepi, zato je ravno pravi čas, da si umislite zelenjavni vrt. Če vam primanjkuje znanja, ne spreglejte priročnika VRTNARIMO z MIŠO PUŠENJAK. Polistate in naročite ga s klikom na naslovnico.