Spomladansko utrujenost navadno občutimo dva do tri tedne, in sicer v obdobju od sredine marca do sredine aprila. Prizadene lahko vsakogar izmed nas, vzroki za utrujenost pa so različni.

Počasi se prebuja pomlad, dnevi se daljšajo, narava se prebuja. Imate občutek, da bi morali postoriti še toliko stvari, vendar nimate dovolj energije in ste nenehno utrujeni? Se v vas prebuja nemir in se vas polašča občutek, da ne morete dohajati dneva, ki se daljša in vabi k različnim opravilom? Najverjetneje vas tare le spomladanska utrujenost. Ta se najpogosteje izraža kot izčrpanost, zaspanost, brezvoljnost, skratka kot pomanjkanje energije pa tudi s spremembami razpoloženja. Čutimo lahko nemir, razdražljivost, nekateri postanejo občutljivejši za vremenske spremembe, čutijo omotičnost, glavobol, bolečine v sklepih.

ODVISNA OD NAČINA ŽIVLJENJA

Pravega vzroka za pojav spomladanske utrujenosti ne poznamo. Pogostejša je pri ljudeh, ki se malo gibajo, veliko sedijo, so čezmerno prehranjeni, v slabši telesni pripravljenosti, pa tudi pri starejših in tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Lahko je posledica hormonskih sprememb. Pozimi namreč v našem telesu na več ravneh potekajo povsem drugačni procesi kot spomladi, ko se dan začne daljšati in postane svetleje. Dogajanje deloma vodijo hormoni, pozimi prevladujejo drugi hormoni kot spomladi. Zaradi pomanjkanja svetlobe se pozimi izčrpajo zaloge serotonina (hormona sreče) in prevladuje melatonin (spalni hormon).

Spomladi pa prinese daljšanje dneva več svetlobe in zato se sinteza serotonina, ki je odgovoren za dobro počutje, znova poveča. Povečata se tudi tvorba endorfinov, ki sicer povzročajo ugodje, in spolnih hormonov, estrogena in testosterona, ki med drugim povečajo željo po spolnosti.

TELO JE USKLAJENO S CIKLOM NARAVE

Naše telo je namreč usklajeno s ciklom narave. Duševno in telesno se odzivamo na dolžino dneva, količino toplote, vlažnost in pritisk v okolju. Prilagoditev se ne zgodi čez noč. Za to je potreben čas. Dokler pa se ne vzpostavi novo ravnovesje hormonov, občutimo to kot breme, povečano utrujenost. Pozimi je tudi naša presnova drugačna kot spomladi. Ker moramo ohranjati stalno telesno temperaturo, nam bolj tekne močnejša hrana z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Utrujenost je lahko tudi posledica zmanjšane fizične pripravljenosti, ker se v zimskih mesecih po navadi manj gibamo. Spomladi se nam presnova pospeši, telo porablja več energije in tudi to seveda lahko pripomore k občutku utrujenosti. Nanjo lahko učinkujejo tudi višje zunanje temperature, ki vplivajo na naš krvni obtok.

GIBANJE JE NUJNO, A NE PRETIRAVAJTE

Spomladi je tako veliko dela zunaj, polagoma se bo okrepil tudi vaš imunski sistem.

Priporočljive so jedi, ki izboljšajo razpoloženje. Pametna izbira so živila z nizkim glikemičnim indeksom, za enakomerno sproščanje energije in podaljšan občutek sitosti. Vaši možgani potrebujejo glukozo za delovanje in dobro počutje. Ravno hrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, povzroči sproščanje serotonina, ki nam ga v tem času primanjkuje. V času prehoda v pomlad potrebujemo obilico vitaminov in mineralov. Napolnite zaloge mikroelementov tako, da izbirate med sezonskim sadjem in zelenjavo. Priporočljivo je, da v svojo prehrano vključite čim več živil, bogatih z vitaminom C, poleg vitamina C pa vam bo v boju proti spomladanski utrujenosti pomagal tudi magnezij.

Ne pozabite piti dovolj tekočine, najprimernejša je še vedno voda. Ob dolgotrajni utrujenosti pa je potreben obisk zdravnika, da se izključijo slabokrvnost in težave s ščitnico. Kadar se slabo razpoloženje prevesi v depresijo, lahko postanejo simptomi tako moteči, da kvarijo kakovost življenja. Takrat je potrebna strokovna pomoč – zdravljenje z zdravili in/ali psihoterapija.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine