Trati ustrezajo blage zime in zmerno topla poletja ter pogost rahel dež. Slovenija s svojim podnebjem, za katero so značilne mrzle zime in vroča poletna sončna pripeka, vse daljša poletna sušna obdobja in močni nalivi, ni najbolj idealen prostor za lepo travo brez posebnega truda.

Ker naše razmere kot rečeno niso najboljše za to vrsto rastlin, moramo, če želimo optimalen izid, posejati ustrezno seme ter travo po vzniku tudi pravilno in skrbno vzdrževati. Pri nas sejemo travne mešanice, to pomeni seme različnih vrst in sort trav. Travo sejemo v celotnem vegetacijskem obdobju, najprimernejši čas za to je sicer jesen, lahko pa sejemo tudi spomladi. Jeseni je navadno ugodnejša temperatura in dovolj vlage v tleh, poleg tega nimamo toliko težav s pleveli kot spomladi. Če pa sejemo spomladi, to naredimo dovolj kmalu, da se trava do poletne vročine ukorenini in zgosti.

Pred setvijo zemljišče dobro poravnamo, in če je potrebno, tudi povaljamo. Če je suho, pred setvijo zemljišče zalijemo. Setev je enakomernejša, če sejemo strojno. Če sejemo ročno, si količino semena in površino razdelimo na manjše enake dele, kar nam bo olajšalo delo. Ko posejemo, seme narahlo pograbimo, da ga nekoliko zagrnemo s približno centimeter debelim slojem zemlje. Posevek povaljamo. Do vznika mora biti posejana površina ves čas enakomerno zalita. Potem ko se trava dobro zakorenini in zgosti, ne smemo pozabiti nanjo. Pomembno je redo vzdrževanje.

NA TRATO ŠELE, KO SE OSUŠIJO TLA

Z zračenjem trate zmanjšujemo zbitost tal in tako omogočimo globoko rast korenin. To delamo spomladi in jeseni. Zračimo z grabljenjem, nabadanjem in rahlim privzdigovanjem ruše z votlimi ali vrtnimi vilami ali s tako imenovanim vertikulatorjem, to je posebna vrana za zračenje trate. To naredimo marca, odvisno pa je tudi od vremena in vlažnosti zemlje. Če je zemlja še zelo vlažna, raje malo počakamo, saj s teptanjem zemljo že bolj zbijemo. Z grabljenjem odstranimo vse naravne in nenaravne odpadke, ki so se nabrali čez zimo.

Ko trato prezračimo, enakomerno po površini potresemo kremenčev pesek. Z njim lahko tudi zapolnimo luknjice, ki smo jih naredili z zračenjem. S tem izboljšamo strukturo zemlje ter povečamo mobilnost zraka in vode.

Spomladi je trata nekoliko privzdignjena ali neravna. Za to so krive nizke temperature, ki povzročajo dvigovanje podlage. Po peskanju trato povaljamo, s čemer omogočimo, da rastlinice spet vzpostavijo stik s podlago in začnejo rasti.

Slabo gnojena trata ni odporna proti boleznim, postaja vse bolj redka in tako nastane prazen prostor, ki ga zarastejo mah in pleveli.

VELIKA PORABNICA HRANIL

Trava je velika porabnica hranil, saj jo nekaj mesecev zapored kosimo in s tem odnašamo organsko snov. V trgovinah kupimo gnojila, ki imajo vse elemente v pravem razmerju.

Gnojila, ki so počasi topna, so primerna zato, ker se elementi počasi raztapljajo, tako da imajo po eni strani korenine hranila enakomerno porazdeljene, po drugi pa se ne raztapljajo vsa naenkrat in ne onesnažujejo podtalnice.

Gnojila lahko trosimo ročno, z ročnimi trosilniki ali s kosilnimi vozički. Vedno upoštevamo količino, ki je navedena na embalaži. Če pretiravamo, lahko pride do ožiga, če pa potresemo premalo, ne dosežemo želenega učinka. V povprečju gnojimo štirikrat letno, prvič spomladi (začetno z več dušika) in zadnjič jeseni (založno z manj dušika in več kalija). Zaradi gnojenja ni nihanj v rasti, trava raste počasneje in enakomerno ter tako postane bolj gosta. Potrebnih je manj košenj, trava je lepo obarvana in bolj odporna proti suši in gaženju. Gnojilom lahko dodamo herbicid proti širokolistnim plevelom in zatiralec mahu.