Nekatera stanja prizadenejo tudi delovanje oziroma strukturo naših prstov oziroma rok. Opisali bomo dve nenevarni, a vendar razmeroma moteči stanji, ki pa ju je mogoče uspešno razrešiti.

SPROŽILNI PRST ALI TRIGGER FINGER

Stenozantni tendovaginitis zaradi preskakovanja oziroma zatikanja prsta pri gibanju imenujemo tudi sprožilni prst ali trigger finger. To je bolezen, pri kateri se eden ali več prstov zatika ali povsem zatakne v upognjenem položaju in ga je težko ali boleče iztegniti. To se zgodi zaradi vnetja tetive znotraj ovojnice, ki omogoča gibanje prsta. Pogosti znaki obolenja so zatikanje, bolečina in morebitna oteklina na prizadetem prstu. Kitne objemke pri gibanju kito držijo blizu kosti in preprečujejo, da bi se kita usločila, ter tako omogočajo polno gibljivost sklepov. Zaradi razraščanja vezivnega tkiva ob vnetju pa se zadebeli kita ali kitna objemka, nesorazmerje med velikostjo kite in prostornino kanala ovira drsenje kite. Pogosteje se pojavlja pri bolnikih s sladkorno boleznijo in v sklopu revmatoidnega artritisa, čeprav največkrat nastane brez jasnega vzroka. Opazimo ga tudi pri otrocih zaradi prirojeno zoženega kanala, po katerem drsi kita.

V začetku bolezni, ko zadebelitev kite zdrsne skozi zoženo objemko, bolnik občuti bolečino in preskok prsta. Z napredovanjem procesa kita ne more več zdrsniti skozi objemko in prst ostane v upognjenem položaju. Zadebeljeno objemko in zadebelitev na kiti lahko tipljemo kot vozličasto bolečo tvorbo ob bazi prstov v dlani. Z razvojem bolezni postane bolečina izrazitejša in prsta ni več mogoče upogniti.

Sprožilni prst se navadno zdravi z injekcijami kortikosteroida in lokalnega anestetika ­– z blokado, ki jo zdravnik vbrizga v prostor okoli prizadetih tetiv. Sočasno se svetuje razbremenitev prizadete roke, jemanje nesteroidnih antirevmatikov ter izvajanje vaj za raztegovanje tetiv. Občasno svetujejo tudi lokalno hlajenje ter uporabo opornice. Pacienta se naroči na kontrolo mesec dni po aplikaciji blokade in takrat se blokada po potrebi ponovi, če je na bazi prizadetega prsta še bolečina.

Kadar konzervativno zdravljenje ni učinkovito, se zdravi sprožilni prst kirurško. Gre za ambulantno operacijo, ki jo plastični kirurgi opravijo v lokalni anesteziji. Pri operaciji prekinejo zadebeljeno tetivno objemko in tako omogočijo primerno drsenje tetiv. Po posegu se svetuje takojšen začetek razgibavanja operiranega prsta, jemanje protibolečinskih zdravil in po odstranitvi šivov postopno uporabo roke. Čeprav operacija odpravi sprožilni prst, pa nekatere bolnike operirano področje še dalj časa boli na pritisk ali na tem mestu tipajo zatrdline. Tedaj je priporočljiva nadaljnja fizikalna terapija.

GANGLIONI ALI GANGLIONSKE CISTE

To so najpogostejše podkožne tvorbe na roki.Ganglioni se pojavljajo v vseh starostnih skupinah. Napolnjeni so z gosto bistro tekočino (sinovialna tekočina), ki zmanjšuje trenje med hrustanci v sklepu in omogoča gladko drsenje kit. Čeprav se lahko pojavijo nad katerim koli sklepom ali kanalom, po katerem drsi kita, so najpogostejši na sredini hrbtišča zapestja, na sprednji strani zapestja ob bazi palca, na sprednji strani baze prstov in na zadnji strani sklepa na koncu prsta. Nastanejo zaradi sprememb v sklepni ali kitni ovojnici, ki se kot balon izboči v podkožje. Pogosti so pri mladostnikih v obdobju hitre rasti, zaradi neenakomerne rasti zapestnih kosti in vezi.

Pojavijo se na značilnih mestih kot različno velike, ostro omejene, čvrste ali elastične izbokline v podkožju. Boleči so lahko v začetnem obdobju, ko prodirajo iz sklepa in kasneje, če pritiskajo na živec. Velikost se lahko spreminja in večkrat spontano izginejo. Ob nejasnih znakih so za opredelitev potrebne dodatne preiskave.

Ganglioni so nenevarne tvorbe, ki jih ni treba odstranjevati. Način zdravljenja je odvisen od mesta, velikosti in težav, ki jih cista povzroča. Praviloma ne povzročajo večjih težav in pogosto spontano izginejo. S punkcijo (z iglo izvlečemo vsebino) ali z operacijo jih lahko odstranijo, če so boleči in omejujejo vsakodnevne dejavnosti ali so nesprejemljivi iz estetskih razlogov. Punkcija je enostaven poseg v lokalni anesteziji, vendar je verjetnost ponovitve velika. Ob operaciji plastični kirurgi cisto odstranijo z delom kitne ali sklepne ovojnice. Verjetnost ponovitve po operaciji je od 10- do 30-odstotna. Posledica operacije v predelu zapestja je lahko boleča brazgotina in omejena gibljivost.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine