Poleg kožnih bolezni lahko povzročajo srbež različne sistemske bolezni in nekatera zdravila. Zdravljenje je vzročno, kadar natančno opredelimo vzrok, drugače zdravimo simptomatsko.
Srbenje kože je varovalni mehanizem, pri katerem s praskanjem odstranimo insekte in različne dražeče snovi s površine kože. Praskanje prinese vsaj začasno olajšanje neprijetnega občutka srbenja. Lahko se pojavi le na določenem mestu/mestih na koži ali pa nas srbi koža vsega telesa. Kožne spremembe, ki so posledica srbeža, se kažejo na začetku kot razpraskanine, pri dolgotrajnem drgnjenju kože pa kot zadebeljena pordela koža s poudarjeno kožno risbo. Včasih vidimo na koži zaradi srbeža spremembe, ki nastanejo zaradi sekundarne okužbe z bakterijami ali zaradi kontaktne alergije na različne pripravke, ki jih uporabljamo za lokalno zdravljenje.

Srbenje zaradi suhe kože
Srbež spremlja številne alergijske (atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis ali navadni ekcem, urtikarija ipd.) in nealergijske (luskavica, glivične okužbe kože, piki insektov, garje ipd.) bolezni kože. Z njim lahko imajo težavo bolniki z zelo suho kožo brez drugih pridruženih bolezni; kožne spremembe so zelo diskretne, navadno vidimo blago luščenje. Stanje poslabša nepravilna nega kože. Pogosteje vidimo spremembe pri otrocih in starostnikih. Neprijetno in dolgotrajno srbenje je pogosta težava starejših ljudi, ki imajo suho kožo zaradi zmanjšane sinteze maščob v koži, ki sestavljajo dvoslojni zaščitni plašč v povrhnjici in preprečujejo čezmerno izhlapevanje vode iz globljih predelov kože. Težave so še posebno izrazite pozimi, v obdobju ogrevanja notranjih prostorov s centralno kurjavo, ko je zrak v prostorih še posebno suh.
Ob trdovratnem srbežu je potreben pregled pri zdravniku, sprva osebnem, ki v primeru nejasnosti napoti bolnika k dermatologu v nadaljnjo obravnavo. Kožne bolezni spremlja značilna klinična slika, včasih pa je treba za potrditev diagnoze opraviti dodatne preiskave. Za potrditev alergijskih bolezni so na voljo krpični testi, ki se opravijo na koži hrbta, in vbodni testi, ki jih opravijo na podlakti preiskovanca, preobčutljivost za alergene pa se lahko dokaže tudi iz krvi. Diagnozo lahko pri nejasnih spremembah kože potrdijo tudi s histološko preiskavo, pri kateri manjši izrezan košček spremenjene kože opazujejo pod mikroskopom, ter s pomočjo obširnejših krvnih preiskav.

Pomembna je pravilna nega kože
Srbež zdravimo vzročno, kadar lahko vzrok natančno opredelimo, v nasprotnem primeru pa ga zdravimo simptomatsko. Umirjamo ga z različnimi lokalnimi pripravki in sistemskimi zdravili, v vsakem primeru pa je treba srbečo kožo skrbno negovati s pripravki, ki so namenjeni občutljivi koži. Za sistemsko zdravljenje srbeža se po nasvetu zdravnika uporabljajo antihistaminiki v obliki tablet, ki se vežejo na histaminske receptorje v koži. Lokalne kortikosteroidne pripravke uporabljamo samo po nasvetu zdravnika za krajši čas za pordelo kožo. V posebnih primerih lahko zdravnik za neznosni srbež kože, ki so mu pridružene nekatere kožne ali sistemske bolezni, svetuje tudi zdravljenje s fototerapijo z UVA- ali UVB-žarki.
Zelo pomembno je lokalno zdravljenje srbeža, saj suha koža postane manj srbeča, če redno uporabljamo negovalna mazila, oljne kopeli ali kremna olja za prhanje. Vlago v koži uspešno nadomeščamo s kopeljo ali prhanjem, po katerem kožo nežno obrišemo, da posamezne kapljice vode ostanejo na koži. Mazilna podlaga, ki jo moramo namazati takoj po prhanju ali kopanju, bo kapljice zadržala na koži. Primerne so mazilne podlage, ki kožo namastijo in ji dodajo vodo oziroma vsebujejo naravne vlažilce, kot so urea, maščobne kisline in mlečna kislina. Če kože ne bi namazali in bi voda izhlapela, bi bila koža še bolj suha. Mazilne podlage morajo biti preproste za nanašanje, kemično stabilne, brez vonja in ne smejo biti toksične ali alergogene. Odsvetovana je uporaba mehčalcev, svetuje se dvakratno izpiranje perila ali izpiranje z večjo količino vode, kadar je to mogoče. Tako zmanjšamo možnost, da bi mehčalci ali praški ostali v perilu in dražili kožo. Pozimi je pomembna zaščita pred mrazom in vetrom, v stanovanjih s suhim zrakom svetujemo vlažilnike zraka.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specilaistka družinske medicine