Leto 2024 je za Triglavski narodni park še posebno pomembno, ker mineva sto let od tedaj, ko je bila podpisana zakupna pogodba za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, ki je bil predhodnik današnjega Triglavskega narodnega parka in obenem prvo zavarovano območje v Sloveniji. Oznamovanje tega podpisa poteka vse leto, osrednji dogodek praznovanja podpisa te pogodbe pa je potekal letos v Trenti.

Njegovo osrednje sporočilo je bilo Varstvo je obstoj, osrednja govorka na prireditvi je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, jubilej pa tudi sicer poteka pod predsedničinim častnim pokroviteljstvom. Med drugim je dejala, je to praznik vseh tistih, ki tu živijo in delajo in so najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske raznovrstnosti ter bogate kulturne dediščine v parku; je praznik celotnega slovenskega naravovarstva. Prireditve so se udeležili številni domači in tuji gostje ter prebivalci Triglavskega narodnega parka in okolice.

Tudi direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik je poleg drugih pozdravil  vse prebivalke in prebivalce parka. »Prav oni so tisti, ki skrbijo za park ter se soočajo z vsakodnevnimi izzivi življenja v parku, med drugim pa tudi vse bolj prepoznavajo prednosti življenja v parku,« je dodal. »S prepoznavo skupnih ciljev in nadaljnjim medsebojnim sodelovanjem na vseh ravneh verjamem, da nam bo uspelo tudi v prihodnje uresničevati vse zadane naloge. Glede na vse okoliščine in razvoj parka naj bo v okviru iskanja ravnovesja med človekom in naravo slogan za naslednji 100 let – varstvo in trajnostni razvoj.«

Oznamovanje 100. obletnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka sicer poteka že vse leto in se bo s številnimi prireditvami v organizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park in drugih nadaljevalo do konca leta.

Težave zaradi človekovega vpliva na naravo

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Z omenjenim podpisom ustanovitve Alpskega varstvenega parka se uvršča med najstarejše evropske parke, saj se je tedaj začelo njegovo varovanje.

V drugi polovici 19. stoletja so se že začele kazati vedno večje težave, ker se je širil človekov vpliv v naravi. Prizadevanje za to, da bi tod zavarovali naravo, pa sega vse v leto 1906 in je izid zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je 4. aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer.  Tako je bil s podpisom pogodbe 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. Z njim je bil prvič pri nas postavljen pravni varstveni režim za ohranjanje narave. Zakupna doba je bila določena za dvajset let, določena je bila letna zakupnina, označene so bile meje parka in navedene katastrske parcele, ki so sestavljale park, pojasnjujejo v JP TNP začetke današnjega mogočnega parka. Alpski varstveni park je obsegal 1400 hektarov in je pomenil začetek današnjega Triglavskega narodnega parka, ki se razteza na skoraj 84.000 hektarih slovenskega ozemlja ali kar štirih odstotkih Slovenije in je prava zakladnica naravne in kulturne dediščine tega območja.