Suha usta so lahko resnejša težava

4 avgusta, 2023
0
0

Občutek suhih ust imenujemo strokovno kserostomija, beseda izhaja iz grščine (xeros – suh in stoma – usta). Občutek suhih ust nastane zaradi zmanjšanega ali popolnoma prekinjenega izločanja sline iz žlez slinavk. Vzrok za to je lahko kakršna koli sprememba v delovanju žlez slinavk, ki povzroči upad pretoka sline. Lahko pa se občutek suhih ust pojavi le subjektivno, brez ugotovljeno zmanjšanega izločanja sline (npr. po možganski kapi ali pri Alzheimerjevi bolezni).

Eden najpogostejših stranskih učinkov zdravil

S to težavo se občasno za kratek čas sreča skoraj vsakdo od nas, na primer ob stresu in napetosti, ko imamo tremo, recimo pred nastopom, izpitom in podobno. Vzrok za to je delovanje avtonomnega živčnega sistema, ki deluje samodejno, ne da bi lahko zavestno vplivali nanj, in ob stresu ne spodbudi žlez slinavk, da bi izločale slino. Tudi pri dihanju skozi usta, ko smo na primer prehlajeni ali ko so kakšni drugi vzroki zanj, ter pri čezmernem uživanju alkohola in dehidraciji ni pojav suhih ust nič nenavadnega. Suha usta pa so lahko tudi trajni spremljevalec in tegoba nekaterih ljudi, kar lahko pripelje tudi do resnejših zdravstvenih posledic.
Občutek suhih ust je lahko zelo neprijeten in moteč pojav že sam po sebi, spremljajo pa ga lahko tudi številne druge nevšečnosti, kot so žeja, neprijeten okus v ustih in spremenjena zaznava okusa, pekoč občutek v ustih ter oteženo požiranje predvsem suhe hrane, torej težave pri požiranju in prehranjevanju, lahko pa tudi pri govorjenju. Ustnice so suhe in razpokane, prav tako kotički ust, ustna sluznica pa se stanjša in je dovzetnejša za razne poškodbe in kronična vnetja. Pogosto se pojavi glivična okužba ustne sluznice (soor ali kandidiaza), pogosteje se pojavljajo tudi karies na koreninah zob, vratne erozije in preobčutljivost zobnih vratov, ki jih praviloma spremlja tudi slab ustni zadah.
S starostjo se žleze, ki izločajo slino, nekoliko zmanjšajo in postanejo manj aktivne, tako da je zmanjšano izločanje sline v starosti deloma normalno. Suha usta so tudi spremljevalec mnogih sistemskih bolezni, kot so sladkorna bolezen in Sjögrenov sindrom, hormonske motnje, moteno delovanje žleze ščitnice, nevrološke motnje, pojavljajo se tudi pri bolnikih na dializi itn. Suha usta so lahko tudi posledica obsevanja glave in vratu zaradi tumorjev v tem področju, kar trajno uniči tudi žleze slinavke, ter kemoterapije in operacij ali poškodb, pri katerih so okvarjeni živci, ki oživčujejo žleze slinavke.
Sicer pa je omenjeni občutek eden najpogostejših stranskih učinkov zdravil. Mednje sodijo najpogosteje antidepresivi in antipsihotiki, zdravila za zniževanje krvnega pritiska in diuretiki ter številna druga (analgetiki, antiepileptiki, antiparkinsoniki, anksiolitiki itn.). Občutek suhih ust je zato pogost pri starejših ljudeh, ki se zaradi različnih kroničnih bolezni zdravijo z več zdravili hkrati.

Najprej je treba odpraviti vzrok

Če je občutek suhih ust pogost ali trajen, je treba najprej ugotoviti vzrok zanj in ga odpraviti, če je mogoče. Sicer pa ga lahko omilimo z vlaženjem ust in pitjem dovolj tekočine, najbolje vode, dihanjem skozi nos (in ne skozi usta), pomaga pa tudi žvečenje žvečilnega gumija (brez sladkorja), ker spodbuja izločanje sline. Zelo pomembno je, da bolniki, ki imajo trajno zmanjšano izločanje sline, še posebno natančno skrbijo za svojo ustno čistočo in poleg zobne ščetke uporabljajo tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov, saj sline, ki sicer pomaga varovati zobe in ustno sluznico pred škodljivimi vplivi, pri njih ni dovolj. Zobna pasta naj bo blaga, brez natrijevega lavril sulfata. Pomembno je tudi, da redno obiskujejo zobozdravnika, ki jim bo zobe zaščitil s fluoridnimi premazi, ti bodo dodatno pripomogli k zaščiti zob pred kariesom. Pacienti si lahko pomagajo tudi z uporabo nekaterih blagih ustnih vod in gelov ter nadomestki sline, ki omilijo neprijeten občutek in so namenjeni prav omenjenim težavam. Izogibati se je treba agresivnejšim proizvodom in takšnim, ki vsebujejo alkohol in mentol, pa tudi zelo začinjeni in pikantni hrani ter alkoholnim, gaziranim pijačam, kavi in kajenju.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine