Da bi bili učinki trajni, mora biti vadba redna. Učinki se lahko ohranijo tudi, če je vadba nekoliko krajša in manj pogosta, vendar mora biti enako intenzivna. Telesna dejavnost je najboljši način zagotavljanja ohranitve funkcionalne zmogljivosti. Zato je posebno pomembna pri preprečevanju škodljivih učinkov staranja in kroničnih bolezni. Pretirana ali neprimerna vadba lahko povzroči funkcionalne motnje in poškodbe pri telesni dejavnosti oziroma športu.

Meja med primerno in čezmerno vadbo, torej terapevtski razpon telesne dejavnosti, je lahko zelo blizu, predvsem pri osebah slabega zdravja. Telesna vadba mora obsegati pri zdravi osebi vzdržljivostne vaje, ki so dolgotrajne in obsegajo ritmične gibe večjih mišičnih skupin. Hoja, tek na smučeh, kolesarjenje in plavanje so primere vrste vadbe za povečanje vzdržljivosti. Telesna dejavnost je pomembna pri preprečevanju koronarnih srčnih bolezni in drugih aterosklerotičnih bolezni, povišanem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, osteoporozi in zlomih osteoporoznih kosti pa tudi nekaterih vrstah raka, kot sta na primer rak debelega črevesja in rak na pljučih.

Manjše tveganje za srčno-žilne bolezni

Vadba za približno 20 odstotkov zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Odrasli naj bi za izboljšanje zdravstvenega stanja opravili skoraj vsak dan v tednu vsaj 30 minut zmerno intenzivne telesne vadbe. Takšna telesna vadba izboljša zdravstveno stanje in kondicijo in ne povzroča večjih zdravstvenih težav. Intenzivnost te vrste vadbe naj bo zmerna, taka je na primer hitra hoja. Z zmerno intenzivnostjo vadbe preprečimo morebitne negativne učinke vadbe, kot so poškodbe ali težave s srcem predvsem pri osebah, ki treninga niso vajene.

Tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni je obratno sorazmeren z obsegom vadbe in kondicijo osebe. Telesna dejavnost pozitivno vpliva na večino dejavnikov tveganja za te bolezni, kot so povišan krvni pritisk, debelost in inzulinska rezistenca. Prepreči se nastanek krvnih strdkov in zožitve pomembnih žil ter pozitivno vpliva na električno stabilnost srca. Pomembna je redna in stalna zmerna vadba. Osebe, ki redno vadijo, imajo nižji krvni pritisk kot osebe, ki ne vadijo ali redko vadijo.

Dobri učinki

Telesna dejavnost vpliva na raven maščob v krvi. Pogosta vadba zvišuje vrednost varovalnega HDL holesterola. Učinek na znižanje skupne vrednosti holesterola v krvi pa je večji, če sočasno tudi omejimo uživanje nasičenih maščob. Učinek lahko izboljšamo še z dodatnim zmanjšanjem telesne teže. Telesna dejavnost je tudi pomemben del rehabilitacije pri koronarni srčni bolezni. Zahteva pa večfazni pristop strokovnjakov z različnih področij. Ti bolniku sestavijo program, s katerim lahko zmanjšamo umrljivost zaradi težav s srcem za vsaj 20 odstotkov. Vadba je sestavljena iz vaj za vzdržljivost pa tudi vaj za krepitev moči. Raziskave so pokazale, da telesna dejavnost zmanjša tveganje za razvoj možganske kapi. Vadbeni program je podoben programu za preprečevanje bolezni srca. Pri rehabilitaciji po možganski kapi so za odpravo motoričnih pomanjkljivosti pomembne motorične in telesne vaje, ki so jih sestavili strokovnjaki s področja nevrologije in fiziatrije. Pri aterosklerozi okončin telesna vadba podaljšuje razdaljo, ki jo bolnik lahko prehodi brez bolečin.

Zdravljenje debelosti

Telesna vadba ima pomembno vlogo pri preprečevanju in zdravljenju debelosti. Sama telesna vadba brez spremembe diete in prehranjevalnih navad zmanjša telesno težo le za nekaj kilogramov. Pri predpisovanju vadbe v te namene je treba tedensko povečevati porabo energije ter strogo nadzorovati motivacijo bolnika za program in korektno izvedbo le-tega. Zmerna telesna dejavnost zmanjša možnost nastanka sladkorne bolezni tipa 2, obenem pa pri sladkornih bolnikih zmanjša možnost za nastanek zapletov sladkorne bolezni predvsem na ožilju. Vadba pozitivno vpliva na kostno maso pri ženskah v postmenopavzi. Dinamične mišične vaje pa so koristne za revmatoidni artritis, obrabo sklepov in preprečevanje bolečin v križu in rehabilitacijo po operativnih posegih na hrbtenici. Telesna vadba dobro vpliva tudi na duševno zdravje, spanje ter pripomore k opustitvi kajenja. Svetovanje bolnikom glede telesne dejavnosti je del zdravstvene vzgoje za spremembo življenjskega sloga in se izvaja v referenčnih ambulantah, centrih za krepitev zdravja in nekaterih specialističnih ambulantah.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine