Zgago največkrat povzroča slabše delovanje želodčne zapiralke, ki preprečuje, da bi se želodčna vsebina vrnila v požiralnik. Normalno delujoča želodčna zapiralka se odpira kot vrata in spušča hrano v želodec, v nasprotno smer pa ne. Ko požiramo, se želodčna zapiralka za kratek čas sprosti in tako lahko zalogaj hrane ali pijače zdrsne v želodec.

Pri nekaterih ljudeh pa traja sprostitev dalj časa ali pa se pojavi celo takrat, ko ne požiramo. In tako se kisla želodčna vsebina obilno vrača v požiralnik in draži sluznico požiralnika. To se kaže kot zgaga ali bolečina.

Težko prebavljiva in dražeča hrana (mastna hrana, začimbe, kava, alkohol, čebula, česen, čokolada, orehi, gazirane pijače, kislo sadje, paradižnik ipd.) sproži nastajanje velike količine prebavnih sokov. V njih je poleg encimov tudi veliko želodčne kisline, to pa povzroča še dodatno draženje sluznice. Tudi prevelika telesna teža, kajenje, ozka oblačila, ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen, nosečnost, obilni obroki hrane povečajo možnost zatekanja želodčne vsebine v požiralnik, zgago pa lahko sprožijo tudi nekatera zdravila.

Značilni pekoči občutek

Kmalu po obroku se pojavi pekoč občutek v žlički (zgornji del trebuha) ali za prsnico, ki traja od nekaj minut do več ur. Lahko se pojavi tudi ne glede na uživanje hrane ali ponoči. Kot smo že omenili, nastane pekoč občutek zaradi kislega želodčnega soka, ki draži na kislino občutljivo sluznico požiralnika.

Zgaga pa je lahko tudi le del težav v sklopu gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Zanjo je značilno vračanje oziroma preveliko zatekanje kisle želodčne vsebine iz želodca v požiralnik. Poleg zgage pa so zanjo značilne še druge težave: zadah, kisel ali grenak okus, bruhanje, pekoč jezik, razjede v ustih, tudi kašelj.

Kako lahko ukrepamo sami?

Sprememba v prehranjevalnih navadah in življenjskem slogu lahko reši večino težav pri zgagi, tveganje za njen nastanek prav tako lahko uspešno zmanjšamo z ustreznim načinom življenja. Izločiti je treba živila z veliko vlakninami (surova zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki) ter jih nadomestiti ali prej toplotno obdelati. Ogibajmo se pogostemu uživanju kave, gaziranim pijačam, alkoholu, kajenju in živilom, kot so paradižnik, večje količine česna in čebule, orehi, skuta, metin čaj, rdeča paprika, poper, mastna in ocvrta hrana. Sami si poskusimo pripraviti čim več obrokov, izogibati se je treba industrijsko pripravljeni hrani in živilom, ki nam povzročajo težave. Jemo počasi, v več manjših obrokih, celo do 6 obrokov na dan. Jedi iz hladilnika postavimo za nekaj minut na sobno temperaturo, hrana naj bo primerne temperature, ne prevroča in ne prehladna. Pomembno je tudi, da med obrokom ne pijemo tekočine, to spijemo šele po obroku. Po obroku pazimo, da se ne uležemo, prepogibamo ali da ne dvigujemo težkih bremen. Priporočljivo je ležanje na dvignjenem vzglavniku.

Blage težave je moč lajšati tudi z zdravili, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Gre predvsem za antacide, ki nevtralizirajo kislo želodčno vsebino in omogočijo takojšnje olajšanje. Vzroka tako seveda ne zdravimo, temveč zgolj blažimo simptome. V lekarni lahko kupimo tudi zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline (zaviralci protonske črpalke, zaviralci receptorjev H2).

Pomagajo lahko tudi nekatere grenčice iz zdravilnih rastlin in pa soda bikarbona. Žlička sode bikarbone nevtralizira želodčno kislino, vendar pa lahko čezmerna nevtralizacija povzroči vnovično, še močnejše izločanje kisline in ponovitev težave. Blagodejno deluje tudi zaužitje banane ali ingverjevega čaja.

Kdaj je treba k zdravniku?

Prej opisano samozdravljenje lahko traja le dva tedna, in če se težave v tem času ne umirijo, je potreben pregled pri zdravniku. Ponavljajoča se zgaga (dva- ali večkrat na teden), huda ali dalj časa trajajoča zgaga je lahko znak resnejšega obolenja, zato je potreben pregled pri zdravniku. Zatikanje hrane, hujšanje, slabokrvnost, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega ali s krvjo pomešanega blata, bolečina za prsnico, oteženo požiranje pa so lahko znak resne bolezni, ki zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine