Tuberkuloza
Tuberkuloza, jetika ali sušica je nalezljiva bolezen, ki je v preteklosti zahtevala v naših krajih tudi številna življenja. V svetovnem merilu je še vedno zelo pogosta in ena izmed treh najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni. V svetu sta z bacilom tuberkuloze okuženi približno dve milijardi ljudi. Približno dva milijona ljudi na leto umre zaradi te bolezni predvsem v državah v razvoju. Trenutno je obolelih zaradi tuberkuloze v Slovenji razmeroma malo, vendar je treba vedeti, da lahko ta bolezen bolj prizadene nekatere posebno dovzetne skupine, kot so begunci, brezdomci, zaporniki, uživalci nedovoljenih drog, osebe, ki se zdravijo z zdravili, ki slabijo imunski sistem, alkoholiki, kronični bolniki, oskrbovanci domov za starejše občane, okuženi s HIV in vsi tisti, ki so prišli v stik z bolnikom, ki ima tuberkulozo. Vsako leto odkrijejo tudi nekaj primerov tuberkuloze med zdravstvenimi delavci.
Tuberkulozo povzročajo bacili iz skupine Mycobacterium tuberculosis. Bolezen najpogosteje prizadene pljuča, približno tretjino bolnikov pa ima prizadete tudi druge organe. Nezdravljena tuberkuloza se pogosto konča z bolnikovo smrtjo.
Prenos z aerosolom
Bacili tuberkuloze se prenašajo z aerosolom. Kužni aerosol nastaja pri kašljanju, kihanju in glasnem govorjenju. Do okužbe lahko pride tudi pri dotiku okuženih predmetov ali pri ravnanju z izmečkom, ki vsebuje bacile tuberkuloze. Ali se bo okužba prenesla na drugo osebo, je odvisno od koncentracije in virulence bacilov v aerosolu, lastnosti okolja, kjer pride do morebitne okužbe, trajanja izpostavljenosti in obrambnih sposobnosti izpostavljene osebe. Bacili, ki vdrejo v telo, potujejo do alveolov pljuč, kjer 2 do 8 tednov po primarni okužbi nastane granulomsko vnetje. Če se bolezen razvije takoj po primarni okužbi, govorimo o primarni tuberkulozi. Sekundarna tuberkuloza pa je bolezen, ki se pojavi pozneje, tudi več let po primarni okužbi. Lahko prizadene tudi druge organe v telesu. Zelo pogosta so tuberkulozna vnetja bezgavk in pljučne ovojnice. Pri latentni obliki tuberkuloze se bacili tuberkuloze ne razmnožujejo, ostanejo pa živi v prizadetem tkivu. Osebe z latentno, prikrito tuberkulozo nimajo bolezenskih znakov in tudi niso kužne.
Različni bolezenski znaki
Klinične znake tuberkuloze delimo na sistemske in pa znake, ki so značilni za posamezni prizadeti organ. Med splošnimi znaki bolezni velja omeniti povišano telesno temperaturo, utrujenost, slabost, znojenje, izgubo teka in hujšanje. Za pljučno tuberkulozo je značilen dolgotrajen kašelj, ki ga lahko spremljata bolečina v prsnem košu in krvav izpljunek.
Tuberkuloza se pogosto razvije prikrito brez izrazitih kliničnih znakov prve tedne po okužbi. Če so prizadete bezgavke, je najpogostejši začetek bolezni na vratu. Bezgavke so povečane in neboleče. Če je vneta pljučna ovojnica, bolnik teže diha in čuti bolečino v prsnem košu. Prizadeta je lahko tudi ovojnica srče mišice, ki jo imenujemo perikard. V trebuhu je najpogosteje prizadeto debelo črevo. V rektumu se razvijejo gnojna vnetja, nastajajo fistule in razpoke. Prizadeta so lahko tudi jetra. Bolniki s prizadetimi sečili po navadi nimajo večjih težav, razen bolečin pri odvajanju urina ali pa je v urinu kri. Tuberkuloza kosti in sklepov je najpogostejša na hrbtenici, v kolenih in kolkih. Prizadeti del je boleč, koža nad njim pa je pordela.
Tuberkulozni meningitis je ena izmed najtežjih oblik tuberkuloze. Po navadi se začne pritajeno z glavobolom, utrujenostjo in povišano telesno temperaturo. Miliarna ali razsejana tuberkuloza nastane takrat, ko se bacili po krvi razširijo po vsem telesu. Ta vrsta bolezni prizadene predvsem ljudi, ki so imunsko oslabeli.
Ozdravljiva, a ne vedno
Tuberkuloza je ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo dovolj zgodaj ter ustrezno in dovolj dolgo zdravimo. V nasprotnem primeru v petih letih približno petina ljudi umre ali pa tuberkuloza pusti trajne posledice na posameznih organih.
Diagnozo tuberkuloze določimo na podlagi epidemioloških podatkov, kliničnega pregleda bolnika, laboratorijskih preiskavah krvi, potrditve rasti bacilov na gojiščih, histološke slike bolezenskih sprememb v bolnikovem telesu ter slikovne diagnostike. Zelo pomembno vlogo imajo tudi imunološki testi. Tuberkulozo zdravimo več mesecev s hkratno kombinacijo dveh, treh ali celo štirih protituberkuloznih zdravil.
Pri zdravljenju so velika težava okužbe z bacili tuberkuloze, ki niso občutljivi na posamezna zdravila. Tedaj se lahko zelo hitro razvije razširjena tuberkuloze s prizadetostjo več organov in visoko smrtnostjo.
Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine