Sonca naj bi imele rastline vsaj pet ur na dan. Če je vrt na nekoliko višji legi, je najpomembnejše, da je zaščiten pred mrzlim vzhodnim in severnim vetrom. Dobra mikrolokacija vrta za zelišča je ravna oziroma rahlo nagnjena parcela, obrnjena na jug, jugovzhod ali jugozahod. Če želimo imeti zeliščni vrt v alpskem svetu, ustvarimo pravi življenjski prostor za zelišča, ki potrebujejo veliko sonca in zavetrje, tudi z ograjami in zidovi, kjer se ohranja toplota.

Kako velika naj bo gredica?

Dolžina in velikost zeliščnih gredic sta odvisni od velikosti prostora, namenjenega vrtu, najprimernejše je, da so gredice široke 120 centimetrov, kajti če so širše, bomo morali pri okopavanju in nabiranju stati na gredici. Dolžina gredice pa je odvisna predvsem od tega, kakšen videz si želimo. Z njeno dolžino določimo, ali želimo vrt kvadratne oblike, pravokotnih oblik ali celo oblike krogov. Med gredicami pustimo potke za najmanj 40 centimetrov, lahko pa so tudi širše. Ne pustimo, da pot preraste trava, ker je z ozkimi potkami veliko preglavic pri košenju. Če nam je košnja odveč, poti obložimo s cementnimi ploščami, opeko, lesenimi kockami, naravnim kamenjem ali lesnimi sekanci, to pa je navsezadnje tudi najceneje.

Vedno je dobro, da imamo na začetku pri roki beležnico, v katero smo si skicirali zeliščni vrt, saj si vsako novo zamisel ali željo po spremembi takoj zapišemo.

Z okopavanjem skrbimo za zračnost

Zdrav, bogat in lepo urejen zeliščni vrt bomo ohranili le, če ga bomo ustrezno vzdrževali in negovali. Okopavanje, rahljanje in zastiranje je pomembno ne le zaradi zatiranja plevela, ampak obenem pomaga zadrževati vodo v tleh, saj po dežju zapremo poti, po katerih bi voda hitro izhlapela. Z okopavanjem skrbimo še za zračnost zemlje, ki je pomembna za razvoj mikroorganizmov – ti namreč skrbijo za prehranjenost tal s hranili. Okopavanje v zeliščnem vrtu mora biti plitko. Okopavamo, kadar postane zemlja zbita zaradi dežja (lotimo se ga dan ali dva po dežju, da se vsaj vrhnja plast posuši) ali zaradi dela oz. hoje na vrtu, po žetvi zelišč ali če prostor med rastlinami preraste plevel. Da bi si olajšali delo na vrtu, poskrbimo za zastirko. Toda bodite pozorni: če opazimo polže ali plesni, takrat zastirko raje umaknemo na vmesne prostore in poti.

Pri izbiri prostora upoštevajmo lego vrta znotraj zemljišča, kakovost zemlje in bližino vode. Pomisliti moramo tudi na to, da bo v prihodnosti vrt mogoče povečevati.

Zalivamo največ dvakrat na teden

Najboljše je, če zelišča zalivamo ročno, vendar ne prepogosto: dovolj je enkrat do dvakrat na teden. S tem zalivanjem spodbudimo rast korenin v globino, kar koristi rastlinam v suši. Če dodajamo preveč vode in prepogosto zalivamo, s tem izpiramo hranilne snovi. Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, saj so tla primerno ohlajena in je izhlapevanje manjše. Tudi zelišča se čez dan hitreje posušijo in tako preprečimo razvoj bolezni, kot je na primer plesen.

Gnojenje – da ali ne?

Zelišč ni treba redno dognojevati, kajti če jih preveč gnojimo (seveda ne z umetnimi gnojili), kar ponorijo in izgubijo del svoje zdravilnosti, aromo in celo spremenijo videz. V naravnem okolju rastejo največkrat na zelo skromnih tleh, zato tudi na vrtu ne pretiravajmo z dodajanjem hranil. Če na neki površini rastejo več let, se lahko odločimo za dodajanje komposta, ki ima dovolj hranil, da obogatimo zemljo. S tem bomo zeliščem podaljšali življenjsko dobo in hkrati povečali odpornost proti boleznim in škodljivcem.

Vse od načrtovanja zeliščnega vrta do gojenja zelišč, pobiranja in shranjevanja boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20rozehttps://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze