V drugi polovici oktobra pokopališča zaživijo, saj se bliža dan spomina na mrtve. Če drugače ne, se vsaj takrat sprehodimo do groba in ga uredimo. Marsikomu je grob, če ni pokopanih bližnjih sorodnikov, bolj kot ne breme, drugi pa z okrasitvijo poslednjih vrtičkov pretiravajo. Lepo bi bilo, da bi bil prostor, kjer počivajo naši najdražji, vse leto lep in urejen. Za to ne potrebujemo ne veliko denarja ne obilice časa, le urediti ga je treba tako, da bo z njim toliko dela, kolikor ga zmoremo.

Pred zasaditvijo groba razmislimo o oddaljenosti groba od našega bivališča in pogostosti obiskovanja pokopališča. Glede na to se odločamo o različno trpežnih rastlinah. Poskusimo se spomniti priljubljenih rastlin in barv pokojnika in jih vpletemo v zasaditev.

Pri izbiri rastlin ima pomembno vlogo tudi lega groba. Večina grobov je izpostavljena močnemu soncu, le redki so v polsenci ali senci večjih dreves ali pokopaliških zidov. Koristno je poznati tudi mikroklimo, na primer pojav pozne slane ali močnega vetra. Neograjena pokopališča pogosto obiskuje srnjad, zato na grob sadimo le rastline, ki živalim ne dišijo.

Če zemlje na grobu ne bomo zamenjali, se moramo posvetovati, katere rastline bodo na njej uspevale. Navadno pa težko ilovnato ali lahko peščeno zamenjamo s kakovostno vrtno zemljo. Pred dokončno izbiro rastlin se ozrimo po sosednjih grobovih in poskusimo svojo zasaditev vključiti v pokopališko ozračje.

Več nasvetov najdete v 43. številki Kmečkega glasa