Gre za izgubo nadzora nad odvajanjem urina, voda uhaja brez nadzora po kapljicah ali v celoti, tudi če jo poskusimo zadržati. Pogostejša je pri ženskah, vendar prizadene tudi moške. Uhajanje vode nikakor ni normalno stanje, povezano le s staranjem.

Uhajanje urina preprečujeta dve krožni mišici zapiralki (sfinktra), ki obdajata sečnico. Notranji sfinkter je oživčen po avtonomnem ali vegetativnem živčevju in ni pod vplivom naše volje. Zunanjo mišico zapiralko (zunanji sfinkter) pa nadzoruje somatski (hoteni) živčni sistem, zato je njeno krčenje in sproščanje pod vplivom naše volje, torej jo lahko sprostimo, ko želimo urinirati. Medenično dno kot mišično vezivna dinamična plošča podpira organe male medenice in trebušne votline ter zapira medenični izhod. Z leti slabi, dodatno pa ga prizadeneta tudi nosečnost in porod. Posledica šibkega medeničnega dna je, da se povešajo rodila ter uhaja urin pa tudi blato.

Zakaj urin uhaja

Vzroki inkontinence so številni, poznamo pa tudi več vrst urinske inkontinence. Urgentna urinska inkontinenca pomeni nenadno, nehoteno uhajanje urina po poprejšnji močni potrebi po odvajanju vode. Vzrok je v preveč aktivnem detruzorju (mišici mehurja), ki se krči, ko mehur še sploh ni poln. Urinirati morate takoj, ko začutite potrebo, sicer voda uide. Najpogosteje se pojavi pri poslušanju tekoče vode, delu z mrzlo vodo ali na poti do stranišča. Za stresno urinsko inkontinenco je značilno uhajanje urina ob naporu (dvigovanje bremen, kašljanje, kihanje, smeh, napenjanje). Pogosteje se pojavlja pri fizičnih delavkah, mnogorodnicah, debelih ženskah in tistih s slabšo kakovostjo tkiva (dednost). Mešana inkontinenca pomeni kombinacijo stresne in urgentne inkontinence. Overflow ali čezroba inkontinenca nastane zaradi zapore odtoka seča pred mehurjem ali splošne oslabelosti mišice mehurja (bolezni prostate, tumorji v mali medenici, po ginekoloških operacijah, porodu, nevrogena in sistemska obolenja), iz prepolnega mehurja odteka urin. Funkcionalna inkontinenca pa nastane, ko bolnik ve, da mora urinirati, vendar zaradi omejene mobilnosti ne more do stranišča (demenca, slabovidnost, slaba gibljivost, depresija, nedosegljivost stranišča).

Kam se obrniti ob težavah

Za potrditev diagnoze je potreben pregled pri zdravniku. Pri nas deluje več ambulant za uroginekologijo, kjer zdravnik natančno opredeli vrsto in stopnjo inkontinence ter ustrezno zdravljenje. Z laboratorijskimi preiskavami je treba izključiti morebitno vnetje sečil, ginekološki pregled ovrže motnje v predelu spolovil (skoraj 70 odstotkov inkontinentnih žensk ima namreč povešeno maternico). Z ultrazvočnim pregledom se ugotavljajo anatomske spremembe na mehurju, urodinamske preiskave pa so potrebne za ugotavljanje volumna, pritiska in pretoka urina v spodnjih sečilih.

Zdravljenje

Pri pojavu urinske inkontinence je najbolje ukrepati čim prej. Dandanes je na voljo zares veliko različnih pripomočkov in tehnik za obvladovanje te, z njimi lahko zelo izboljšamo kakovost življenja inkontinentnih oseb. Keglove vaje so podlaga za krepitev mišic medeničnega dna, z njihovim rednim izvajanjem lahko preprečujemo pojav inkontinence. Izvajali naj bi vsaj dvakrat na dan po 10 vaj. Najlažje jih izvedemo v ležečem položaju, in sicer tako, da pokrčimo noge in jih razpremo, da so kolena in ramena poravnana. Nato čim močneje stisnemo zadnjične mišice in mišice sečnice. V tem položaju ostanemo nekaj sekund, nato mišice dodatno vzdignemo še trikrat in sprostimo za deset sekund. Ponovimo 10-krat, pri tem normalno dihamo. Pri čezmerni telesni teži že izguba nekaj kilogramov lahko izboljša stanje za polovico. Stresno inkontinenco lahko zdravimo z elektroterapijo, ki izvaja Keglove vaje namesto nas, gre za elektrostimulacijo mišic medeničnega dna. Prej omenjene konzervativne (neinvazivne) ukrepe je treba izvajati vsaj tri mesece, da se pokaže učinek, Keglove vaje pa bi morale postati rutinske, kot je na primer vsakodnevno umivanje.

Invazivno ali operativno je mogoče stresno inkontinenco zdraviti z vbrizgavanjem kolagena ob sečnico, z napeljevanjem različnih trakov pod sečnico (operacija TVT), s plastiko sprednje vaginalne stene in dvigom te. Na voljo pa je tudi malo invazivno, preprosto in precej učinkovito ambulantno zdravljenje blage do zmerne stresne inkontinence z lasersko tehnologijo.

 

 Mateja Ferjan Hvalc, dr. med. specialistka družinske medicine