Oralna ali ustna kandidoza pomeni razrast glivic v ustni votlini, ki je lahko asimptomatska, lahko pa povzroča bolečino v ustih in žrelu. Navadno je spremljevalna bolezen imunsko oslabelih, sistemsko bolnih oseb, pogosteje se pojavi tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

Kandida (rod Candida, najpogosteje vrsta Candida albicans) je dimorfna vrsta glive, ki je v človeškem telesu in na njem po navadi v obliki kvasovk, lahko pa tudi v obliki hif. Prisotna je na koži, v kožnih gubah, v ustih in tudi v črevesju ter na spolovilih, z njo pridemo v stik že ob rojstvu, ko iz sterilnega okolja maternice skozi porodni kanal vstopimo v svet. Je del normalne mikroflore človeškega telesa, razraščati pa se začne v razmerah, ki so zanjo ugodne, na primer ko je spremenjena imunska obramba ali ob spremembi normalne bakterijske telesne flore.

KANDIDA LAHKO POSTANE RESNA TEŽAVA

Ustna kandidoza se lahko pojavlja kot beli skupki ali madeži v ustni votlini in žrelu (sor), v obliki intenzivnejše rdeče sluznice ustne votline in žrela, belih oblog v ustni votlini (kandidozna levkoplakija), redkejše pa so druge oblike bolezni. Za ustno kandidozo je značilno, da se pojavlja ob spremenjenem mikrookolju v ustni votlini in spremenjeni imunosti.

Dejavniki, ki pripomorejo k razrastu kandide v ustni votlini, so jemanje sistemskih antibiotikov (spremenijo bakterijsko floro, ker uničijo bakterije, ne pa tudi glivic), jemanje kortikosteroidov (neposredno vplivajo na imunsko obrambo), kajenje, zmanjšano izločanje sline (zaradi zdravil, dehidracije), pogostejša je pri diabetikih, ki imajo splošno slabšo imunsko obrambo.

Kandida lahko postane resen problem pri bolnikih na kemoterapiji in obsevanju, pri osebah z okužbo s HIV (virus človeške imunske pomanjkljivosti), pri bolnikih na intenzivni negi, pri osebah s slabo nego ustne votline (proteze) in nepokretnih ljudeh v domovih za ostarele (dehidracija). Pri bolnikih z rakom in drugih boleznih zaradi oslabljenega imunskega sistema se lahko kandida razširi tudi na druge dele telesa. V krvi je kandida prisotna le izjemoma pri zelo ogroženih bolnikih (recimo pri presaditvi kostnega mozga). Takrat govorimo o invazivni obliki mikoze (mikotična sepsa), to je resna bolezen, ki ogroža življenje.

KDAJ K ZDRAVNIKU?

Težave lahko večinoma odpravimo sami z dosledno ustno higieno in zadostnim uživanjem tekočin. Zelo redko se zgodi, da zaradi plitkih razjed, ki so pod oblogami, priteče tudi manjša količina kri. Mogoče je tudi, da se bo ob tem pojavila pekoča bolečina. Pregled pri zdravniku je potreben, če se pojavi katera od prej omenjenih oblik bolezni in vztraja več dni ali tednov, predvsem če spadamo v ogroženo populacijo.

Pekoča bolečina v ustih pa najpogosteje ni povezana z glivicami. Sindrom pekočih ust, imenovan tudi sindrom pekočega jezika, je obolenje, ki je pri neogroženih osebah verjetnejši kot kandidoza. Belo obložen jezik, predvsem v zadnjem delu, je lahko posledica povečane kisline oz. refluksne bolezni, ko se želodčna kislina vrača v požiralnik in žrelo. Težave zaradi refluksa se v ustni votlini pojavljajo redko, pogosteje sta prizadeta grlo in žrelo.

ZDRAVLJENJE

Osnovno zdravilo proti kandidozi je učinkovina flukonazol (antimikotik), ki jo oboleli prejme v obliki tablet ali gela. Kot podporno zdravljenje lahko uporabimo ustno vodo z vsebnostjo antiseptika.

Z uravnoteženo hrano lahko zmanjšamo možnost za razrast glivic. Naravni probiotiki (jogurt, kefir) lahko uravnovesijo mikrofloro, kar prepreči razraščanja kandide v ustni votlini. Pomembno je tudi zadostno uživanje tekočin.

Zdravljenje kandide redko zahteva zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Največ bomo naredili z uživanjem uravnotežene hrane, kar bo hkrati prispevalo k boljšemu počutju, posledično pa tudi onemogočilo razrast kandide. Potrebni so tudi redni pregledi pri zobozdravniku, saj nam bo natančen strokovni vpogled v ustno votlino povedal, ali dovolj temeljito in pravilno skrbimo za ustno higieno. Med domačimi zdravili za zdravljenje kandide poznamo izpiranje ustne votline s sodo bikarbono, jabolčnim kisom, ognjičevim čajem, oljčnim oljem ali sokom aloe vere, vendar za to, ker so to domača zdravila, ni trdnih dokazov, da zdravijo.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock