V naravi prežijo klopi
Najpogostejši bolezni, ki ju ti prenašajo, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, redkeje pa humana granulocitna anaplazmoza. Danes bom podrobneje predstavila klopni meningoencefalitis.
Klopi živijo v gozdni podrasti, travi, grmovju, najdemo jih tudi na vrtu. Z njihovim ugrizom se lahko okužimo vse od februarja pa tja do novembra, pomembne so podnebne razmere, saj je populacija klopov dejavnejša in številčnejša ob mili zimi in vlažni pomladi. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, najdemo pa jih tudi do višine 1600 metrov. Zavedati se moramo, da vsak klop ni okužen. Okužimo se lahko dokaj redko, tudi če nas ugrizne okužen klop, in le del oseb, ki se okuži, tudi zboli.
Ugriz klopa ostane pogosto neopažen
Klop poišče na človeku primerno nežno mesto, tam se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Njegova slina ima anestezijski učinek, zato ugriz ne povzroči bolečine. Ugrizi zato pogosto niso opaženi, predvsem pri otrocih. Po klopovem ugrizu se gostitelj ne okuži vedno, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj, torej asimptomatsko.
Obstaja kar nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko poskušamo preprečiti ugriz klopa. Za osebno zaščito lahko poskrbimo tako, da hodimo po stezi, se izogibamo grmičevju in visoki travi. Priporočljiva so svetla oblačila, na katerih zlahka opazimo klopa. Telo naj bo čim bolj pokrito, hlače naj bodo dolge, po možnosti zataknjene za nogavice, srajca naj ima dolge, zapete rokave, obujemo si škornje, na glavo pa posadimo pokrivalo. Uporabljajmo odvračala (repelente), ki jih nanesemo zlasti na oblačila, in manj na kožo. Najpomembnejše je, da se takoj po vrnitvi iz gozda, iz narave, natančno pregledamo, oprhamo, umijemo lase in takoj odstranimo morebitne prisesane klope. Ob pregledu moramo biti posebno pazljivi na mehke predele kože, in sicer pod pazduho, pregibom kolena in komolca, na sramnem delu, med prsti nog. Pregledamo tudi lasišče in okolico ušes – zlasti pogosto so na teh mestih klopi prisesani pri otrocih.
Klopa je treba odstraniti iz kože takoj, ko ga opazimo! Za odstranitev uporabimo pinceto, s katero primemo klopa čisto pri koži in ga nato s krožnim gibom previdno, a odločno izvlečemo. Vbodno mesto in okolico umijemo z milom in toplo vodo, klopa pa odvržemo. Če ga po naključju zmečkamo, razkužimo kožo z alkoholom ali pa umijemo s toplo vodo in milom. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, mazil, krem ali kakšnih drugih preparatov. Mesto ugriza opazujemo vsaj mesec dni, če se morda pojavijo značilne kožne spremembe.
Klopni meningoencefalitis
To je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema, ki navadno poteka v dveh stopnjah. Prva se začne približno 7 dni po ugrizu klopa in poteka podobno gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol). Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži. Pri večini bolnikov sledi nekaj dni do tri tedne trajajočemu prostemu intervalu, ko ni nobenih zdravstvenih težav, druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, trdim tilnikom, lahko nastopi tudi nezavest. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (v 1 do 2 odstotkih), lahko pa pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, slabši sluh, vid pa tudi ohromelost.
Ker zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu ni, je cepljenje s tremi odmerki cepiva edina učinkovita zaščita pred boleznijo. Cepljenje je treba začeti pred začetkom aktivnosti klopov. Prvi odmerek je priporočljiv še v hladnih zimskih mesecih, drugi sledi 14 dni do 3 mesece po prvem odmerku, tako da oseba lahko prejme vsaj dva odmerka cepiva do tedaj, ko postanejo klopi dejavni. Od 6 do 12 mesecev po drugem odmerku pa je čas za tretji odmerek. Vsakih 3 do 5 let je potrebno poživitveno cepljenje z enim odmerkom cepiva.
Cepivo je varno in zagotavlja dobro zaščito. Klopni meningoencefalitis lahko preprečimo le s popolnim osnovnim cepljenjem (trije odmerki) in pravočasnim poživitvenim cepljenjem. To je posebno pomembno zato, ker za bolezen ni drugega specifičnega zdravila. Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa zapušča trajno imunost, zato so osebe po preboleli bolezni zaščitene pred vnovično okužbo.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine