Vitamin B12
Pomagajo ohranjati zdravo telesno in duševno stanje. Eden izmed najpomembnejših in najkompleksnejših vitaminov v našem telesu je vsekakor vitamin B12 (kobalamin).
Med vitamine skupine B prištevamo B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 (piridoksin), B7 (biotin), B9 (folna kislina) in vitamin B12. Pomembni so za delovanje mišic, živčevja in srca. Uravnavajo presnovne procese ter prebavo. Zaradi vitaminov B kompleksa smo polni energije, telo z njihovo pomočjo proizvaja hormon sreče in se prilagaja hitremu tempu življenja s hitro obnovo celic. Za preprečevanje slabokrvnosti sta poleg zadostnega vnosa železa pomembna tudi vitamin B12 in folna kislina.
Naloge vitamina B12 in vzroki njegovega pomanjkanja
Strukturno največji in najkompleksnejši izmed osmih vitaminov skupine B je vitamin B12. V vodi je dobro topen, je v vsaki celici našega telesa, kjer ima številne naloge. V naravi obstaja zelo malo organizmov, ki so sploh sposobni sintetizirati tako kompleksno molekulo, kot je kobalamin, to zmorejo na primer nekatere bakterije. Večje količine sladkorja v prehrani močno poškodujejo in spremenijo črevesno floro, zato črevesne bakterije ne ustvarjajo več lastnih vitaminov skupine B. Sovražniki teh vitaminov so tudi črna kava, pravi čaj in alkohol. Do pomanjkanja lahko vodi tudi nekakovostna sodobna prehrana.
Vitamin B12 prispeva k delovanju živčnega sistema in normalnemu psihološkemu delovanju, ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in pri delovanju imunskega sistema. Prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, k sproščanju energije pri presnovi, ima vlogo pri delitvi celic. Najdemo ga v hrani živalskega izvora, in sicer v mesu, mleku, jajcih, siru in ribah. Polna in uravnotežena hrana je že sama po sebi zelo pomembna za ohranjanje normalne ravni vitamina B12 v telesu. Zato je pomanjkanje vitamina B12 pogosto pri vegetarijancih in veganih, starejših osebah, alkoholikih in socialno ogroženih.
Do pomanjkanja vitamina B12 lahko pride bodisi zaradi slabe absorpcije vitamina B12 iz želodca ali tankega črevesja bodisi zaradi premajhnega vnosa s hrano ali pa zaradi povečane potrebe po vitaminu B12. Simptomi pomanjkanja nastanejo počasi. Pri pomanjkanju vitamina B12 se lahko pojavijo izčrpanost, glavoboli, slabši spomin, splošno pomanjkanje energije, vrtoglavica, vnetje jezika, driska, bledica, izguba teka, slabosti in neredne menstruacije pri ženskah. Mogoče so lahko duševne težave, kot so razdražljivost, depresija, apatija, halucinacije, psihoza, osebnostne spremembe, poporodna depresija/psihoza. Pomanjkanje vitamina B12 lahko vpliva na delovanje srca in privede do nevroloških težav. Nevrološki simptomi zajemajo parestezije (odrevenelost, mravljinčenje, ščemenje, pekoč občutek), težave z ravnotežjem in koordinacijo (ataksija), motnje vida, negotovo/nenormalno hojo, tresenje (tremor), izgubo spomina, zmedenost/dezorientiranost, pozabljivost ali celo demenco. Pojavi se lahko slabokrvnost (anemija) ali pancitopenija (pomanjkanje vseh vrst celic). Raziskave so tudi pokazale vpliv pomanjkanja B12 na plodnost, pri manjših otrocih pa lahko tovrstno pomanjkanje vpliva na sam razvoj otroka.
V kateri hrani je veliko vitamina B12
Največ vitamina B12 pridobimo iz hrane, in sicer iz hrane živalskega izvora – mesa, mleka, jajc, sira in rib. Zelo veliko vitamina B12 je v rakcih in govejih jetrih. Ker se vitamin B12 koncentrira v živalskih jetrih, so ta dober naravni vir za njegovo nadomeščanje. Vsebujejo ga tudi ledvice, školjke, skuše in slaniki, jajca in meso. Na dan potrebujemo približno 3 mikrograme vitamina B12, potrebe po vitaminu B12 se povečajo v nosečnosti (3,5 mikrogrami dnevno) in pri dojenju (4 mikrogrami). Zaloge v jetrih zadostujejo za štiri do pet mesecev. Ker je vitamin topen v vodi, ga ne moremo predozirati, saj se presežek izloči z urinom. V primeru pomanjkanja je smiselno začeti uživati hrano, ki je bogata z vitaminom B12 ali prehranska dopolnila, ki vsebujejo B12. Pomanjkanje vitamina B12, ki nastane zaradi zmanjšane absorpcije, je mogoče nadomeščati z injekcijami vitamina B12.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med. specialistka družinske medicine