V preventivi so se kot najkoristnejši izkazali vitamin D, vitamin C, selen in cink, ki ima tudi pomembno vlogo pri imunskem odzivu telesa. Naš organizem  ima čudovito moč samozdravljenja in celjenja, da je ta mehanizem zares učinkovit, pa mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev: dovolj vitaminov in mineralov, primerna hrana, gibanje (ne samo naporno, pri fizičnem delu), počitek in kolikor je mogoče mirno življenje.

Osrednje mesto pri preventivi pripada vitaminu D,  ki se ga še posebno v zadnjem času pogosto omenja, saj vpliva na več kot sto življenjsko pomembnih funkcij, je pa tudi eden izmed najpomembnejših vitaminov, ki ga ne sme primanjkovati, da bo naše telo delovalo dobro in da se bo dovolj aktivirala njegova samoobrambna in celitvena moč, na katero pogosto pozabljamo. Zato je zelo pomembno, da imamo dovolj nujnih vitaminov, med njimi so zagotovo vitamin D, vitamin C in vitamini skupine B.

Učinkovit  že pri gripi

Zdajšnja priporočila zdravnikov o uživanju vitamina D pravzaprav niso nova, saj se je dobro izkazal že pri virusu gripe. Izkazalo se je, da so osebe, ki imajo v telesu dovolj vitamina D, veliko odpornejše proti okužbam z virusi. »Ta vitamin je edinstven, bolj je podoben hormonu kot vitaminu in ga v hrani ne najdemo zlahka. Zato mu pogosto pravimo sončni vitamin,« pravi ameriški zdravnik Joel Fuhrman. Zdravnik opozarja na študijo iz leta 2006, v kateri so otrokom dajali vitamin D in jih izpostavili virusu gripe; število obolelih za respiratornimi boleznimi se je dokazano zmanjšalo. Prav zaradi tega se poleti, pravi zdravnik, zmanjša moč virusov in s tem število respiratornih obolenj.

Zadostne količine vitamina D pa niso le najboljša zaščita pred razvojem gripe. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima zelo pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob in pri delovanju imunskega sistema. Med drugim povečujejo zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito vsrka kalcij iz prehrane.

Ta vitamin ima posebno mesto med vitamini, saj ga ne zaužijemo le s hrano, pač pa nastane tudi v telesu s pomočjo sončne svetlobe. Telo samo, če smo na prostem, na soncu, proizvede precej več vitamina, kot pa ga lahko dobimo s hrano. Vitamin D vsebujejo namreč samo nekatera živila, kot so mastne ribe, na primer losos, veliko ga je tudi v sardinah, mleku in mlečnih izdelkih in živilih, obogatenih z vitaminom D. Njegova poglavitna naloga je, da vzdržuje ravnovesje v serumski koncentraciji kalcija in fosforja, to pa podpira delovanje celičnih procesov, živčno-mišične funkcije. V zadnjem času pa je zmeraj več dokazov, da ima vitamin D lahko še druge pomembne funkcije kot sta na primer vloga pri uravnavanju imunskega sistema in  preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Can Stock Photo

Pozimi nujno dodajanje vitamina D

V našem podnebnem pasu nastaja dovolj vitamina D le od marca do konca septembra. Če imamo v tem obdobju izpostavljene soncu roke in obraz med enajsto uro dopoldne in četrto uro popoldne trikrat na teden po 15 minut, bo nastalo dovolj vitamina D. Dovolj je že sprehod na prostem, če so soncu izpostavljene roke in obraz. Sončenje ne prispeva veliko k večji tvorbi vitamina D, saj ima telo varovalne mehanizme za proizvajanje tega vitamina, ki je v prevelikih količinah sicer škodljiv. Vendar koža ne sme biti namazana z zaščitnim faktorjem.

Pozimi, ko morajo ultravijolični žarki prodreti skozi debelejše plasti ozračja, pa bi morali biti izpostavljeni soncu veliko dlje, vsaj dve uri in pol.  Tako v mrzlih dneh leta ne dobimo dovolj vitamina D, tudi če smo veliko na svežem zraku in soncu. Med oktobrom in aprilom primanjkuje vitamina D kar 80 odstotkom prebivalcev Slovenije. Še posebno ga primanjkuje starejšim, ki so večinoma v zaprtih prostorih. Tega vitamina primanjkuje tudi kadilcem, ljudem s čezmerno telesno težo, kroničnim bolnikom, kot so sladkorni bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, številni bolniki z različnimi boleznimi prebavil (celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, jetrna ciroza) in drugi.

V razmerah, ko ni dovolj sonca, je nujno, da zaužijemo dovolj tega vitamina s hrano ali dodatki. Čezmerni vnos vitamina ne more nastati, kadar se veliko izpostavljamo soncu, lahko pa ga preveč zaužijemo.  Zato se držimo priporočil, po najnovejših priporočilih potrebuje zdrava odrasla oseba, ki ni bila nič izpostavljena soncu do 1000 do 2000 enot tega vitamina.

Čezmerni vnos vitamina ne more nastati, kadar se veliko izpostavljamo soncu, lahko pa ga preveč zaužijemo.  Zato se držimo priporočil, po najnovejših priporočilih potrebuje zdrava odrasla oseba, ki ni bila nič izpostavljena soncu do 1000 do 2000 enot tega vitamina.

Vitamin D in covid-19

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že spomladi opozarjal na pomen nošenja zaščitnih mask v zaprtih prostorih pa tudi na pomen  vitamina D v povezavi s covidom-19. Asistent Siuka opozarja na študijo, nedavno opravljeno v Španiji, v kateri je od 50 bolnikov, ki so jih zdravili s 25 hidroksivitaminom D, le eden (2 odstotka) potreboval sprejem v enoto intenzivne terapije, nihče ni umrl in vsi so bili  odpuščeni iz bolnišnice brez zapletov. Od 26 bolnikov, nezdravljenih z vitaminom D, pa je kar 13 bolnikov (50 odstotkov) potrebovalo zdravljenje v enotah intenzivne terapije, dva sta umrla, drugi so bili odpuščeni iz bolnišnice brez zapletov.

Dokazana učinkovitost vitamina D v povezavi z respiratornimi obolenji, tudi hujšimi, kot je na primer gripa, ni nič novega, saj jo že leta potrjujejo opravljene študije.

Čezmerni vnos vitamina ne more nastati, kadar se veliko izpostavljamo soncu, lahko pa ga preveč zaužijemo.  Zato se držimo priporočil, po najnovejših priporočilih potrebuje zdrava odrasla oseba, ki ni bila nič izpostavljena soncu do 1000 do 2000 enot tega vitamina.

 »Znano je, da D vitamin lahko zniža tveganje za virusno epidemijo in celo pandemijo; že v letih 1918 in 1919 so ugotavljali pozitiven učinek sonca pri obravnavi bolnikov s špansko gripo. Ugoden učinek  vitamina D pa so opisovali tudi pri kasnejših epidemijah, zlasti v obdobjih epidemije gripe,«  je skupaj s skupino kolegov opozoril asistent Darko Siuka. Dokazano je, pravijo zdravniki, da imajo bolniki s covid-19, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, mnogo nižje ravni vitamina D v krvi kot tisti okuženi, ki prebolevajo to bolezen z lažjim potekom. Odmerek vitamina D pri  visokorizičnih bolnikih je veliko višji kot navadno, določi pa ga seveda zdravnik, ne jemljemo ga po svoji presoji.

Oboleli, ki jim primanjkuje zelo veliko vitamina D praviloma spadajo tudi v skupino z največjim tveganjem za usodni izid pri prebolevanju bolezni covid-19.

Dodatki, spanje in dovolj gibanja

 Ob tem pa ne smemo pozabiti še na nekatere najpomembnejše vitamine, kot je vitamin C, nujen za normalen imunski odziv – ta vitamin je močan antioksidant, ki deluje proti prostim radikalom in spodbuja prirojeno imunost, pa selen, mineral, ki ima pomembno vlogo v imunskih, vnetnih in drugih procesih, in cink, ki ima posebno vlogo pri imunskem odzivu, saj so tisti, ki jim primanjkuje cinka, dokazano bolj nagnjeni k okužbam. Nujni za zdravo imunost in pravilen odziv na vnetje pa so tudi vitamini A, E, B6 in b12, folna kislina in železo.

Pomembno je torej, da smo v teh dneh še posebno pozorni na zdravo prehrano, vitamine in druge dokazano koristne dodatke, vsak dan pa si privoščimo tudi sprehod na svežem zraku. Bodimo pozitivni in strpni drug do drugega ter čim bolj mirno preživljajmo dneve oB opravilih in počitku. Tudi ta čas bo minil in mi bomo z njim pridobili veliko spoznanj in izkušenj, tudi o tem, kako podpreti svoje telo, da bomo odpornejši proti okužbam.