Sonce je pri nas za nastanek vitamina D dovolj močno le od aprila do oktobra, to pomeni, da pozimi skoraj nimamo dostopa do tega vitamina. Vitamin D ali tako imenovani sončni vitamin je namreč edini vitamin, ki ga naše telo lahko proizvede samo, saj nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov.

Vitamin D si lahko sami zagotovimo tako, da smo redno zmerno izpostavljeni soncu. V Sloveniji lahko dnevni potrebi po vitaminu D med pomladjo in jesenjo zadostimo že s 15- minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljeni obraz in roke, vendar brez zaščitnega faktorja. Ob tem pa moramo imeti v mislih, da lahko pretirano izpostavljanje sončnim žarkom škodi zdravju kože in pomeni tveganje za razvoj kožnega raka. Težava pa nastane pozimi: ker živimo dovolj severno, je sonce pozimi prešibko, da bi normalna izpostavljenost soncu zadostila našim potrebam po vitaminu D.

ZAKAJ JE VITAMIN D TAKO POMEMBEN

Glavna fiziološka funkcija vitamina D je, da poveča zmožnost tankega črevesa, da absorbira kalcij in fosfor ter s tem pomaga vzdrževati njuno ustrezno koncentracijo v krvi. To omogoča normalno mineralizacijo kosti in zob, ki je izpolnjena le, če je poleg ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D zagotovljen tudi zadosten vnos kalcija. Vitamin D vpliva tudi na delovanje mišičnih vlaken in s tem preprečuje padce, diferenciranje celic kože, uravnava aktivnost celic imunskega sistema, veča odpornost proti okužbam. Ugotovili so, da ljudje, ki imajo v krvi več vitamina D, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi kot tisti, ki ga imajo manj. V nevarnosti pred pomanjkanjem vitamina D so posebno tisti, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih, ljudje, ki živijo na severnih zemljepisnih širinah, ljudje, ki nosijo dolga oblačila ali pokrivala iz verskih razlogov ali opravljajo poklic, ki preprečuje izpostavljanje soncu. Nekatere študije kažejo, da so starejši odrasli s temnejšo kožo izpostavljeni visokemu tveganju pomanjkanja vitamina D.

Prisoten je v nekaterih vrstah hrane, predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, ribjem olju, morskih ribah, mesu, rumenjaku in kvasu. Pojavlja se v dveh oblikah, in sicer poznamo ergokalciferol (vitamin D2) in holekalciferol (vitamin D3). Prenizka raven vitamina D pri odraslih povzroča osteomalacijo (mehčanje kosti), izrazito prenizka raven vitamina D pri odraslih pa vodi do razgradnje kosti. Zaradi pomanjkanja vitamina D lahko pride tudi do slabše absorpcije kalcija. V nosečnosti pomanjkanje vitamina D poveča tveganje za preeklampsijo, nizko porodno težo novorojenca in prezgodnji porod.

NADOMEŠČANJE VITAMINA D

Človeško telo ob popolni odsotnosti biosinteze (nastajanja vitamina D zaradi UVB sevanja) potrebuje med 15 in 20 μg vitamina D dnevno (vnos vitamina D je izražen kot holekalciferol, 1 μg holekalciferola = 40 IE vitamina D). Biosinteza vitamina D jeseni in pozimi ni dovolj učinkovita, zato je ob premajhni koncentraciji v krvi prehrani smiselno dodajati vitamin D. Natančne potrebe je sicer težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo. Pozimi s prehrano ne moremo dobiti dovolj vitamina D – za primeren vnos tega vitamina bi morali na primer vsak dan pojesti velik kos lososa, kar je težko izvedljivo. Zato lahko posežemo po prehranskih dodatkih.

Če ste nagnjeni k pomanjkanju vitamina, je najbolje, da se s svojim zdravnikom pogovorite o tem, kakšen odmerek je pravi za vas. Vitamin D je topen v maščobah, zato se za razliko od vodotopnih vitaminov, ki jih organizem ob morebitnem presežku izloči z urinom, ta v organizmu shranjuje, in če ga vnašamo v prevelikih količinah, lahko pride do hipervitaminoze. Če se odločite za dodatek vitamina D, izberite visokokakovosten izdelek in poiščite obliko, ki uporablja vitamin D3 namesto vitamina D2, da pomaga povečati absorpcijo v prebavni cevi.

Zelo pomembno je redno dodajanje vitamina D pri dojenčkih, saj njegova vsebnost v materinem mleku ne zadosti dnevnim potrebam, zato je priporočljivo dnevno dodajanje 10 μg ali 400 I.E. vitamina D, neodvisno od letnega časa med celotnim življenjskim obdobjem dojenčka. Z dodajanjem vitamina D začnemo pri vseh novorojenčkih v prvih dneh po rojstvu, ne glede na način hranjenja. Priporoča se ga vsaj prvi dve leti zaradi intenzivne rasti v tem obdobju. Pri starejših otrocih je zaradi hitre rasti priporočeno v času pubertete in kadar niso dovolj izpostavljeni sončni svetlobi.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock