V mrzlih temačnih mesecih več časa preživimo v notranjih prostorih in se tudi bolj posvečamo sobnim rastlinam. Pomagamo jim preživeti do pomladi, saj večini ne ustreza centralno ogrevanje in suh zrak, ki ga tovrstno gretje povzroča. Zato je treba tropske rastline odmakniti od grelnih naprav in jim zagotoviti dovolj vlažen zrak.

Tisti, ki ste v začetku meseca narezali vejice forsitij, japonske kutine ali češenj, že nestrpno čakate, da vzbrstijo in zacvetijo. Mnogi tudi posadijo spomladanske čebulnice, ki so jih prej za nekaj tednov izpostavili mrazu in temi. Za siljenje so najprimernejši narcise, hijacinte, tulipani in žafrani. Podobno kot spomladanske čebulnice, ki zacvetijo pozimi, je tudi vitezova zvezda siljena. Edina razlika je, da pred siljenjem ne potrebuje tako nizkih temperatur, saj izvira iz tropskih in subtropskih predelov. V domovini je vitezova zvezda izpostavljena hladnim in suhim zimam. K mirovanju jo pripravimo, če jo konec poletja prenehamo zalivati in jo prenesemo v temen prostor s temperaturo 4 do 13 stopinj. Po osmih do dvanajstih tednih jo prestavimo v toplejši sončen prostor in jo ponovno začnemo zalivati. V nekaj tednih bo na prosto pokukalo novo cvetno steblo.

SAJENJE IN VZGOJA

Pred sajenjem čebulico vitezove zvezde najprej namočimo, s čimer pospešimo prehod iz mirovanja. Čebulico namočimo tako, da so v vodi samo njene korenine, preostali del čebulice pa je nad gladino vode. Za sajenje izberemo lonec, ki je le nekoliko večjih od samega premera čebulice, saj pomanjkanje prostora za korenine pri vitezovi zvezdi spodbuja cvetenje. Posadimo jo do dveh tretjin njene višine, tretjina pa naj gleda iz substrata. Na dno lonca dodamo nekaj večjih kamnov, ki obtežijo lonec. Rastline bodo na dolgih cvetnih poganjkih pognale več zelo velikih cvetov, zato se lahko prevrnejo. Substrat za sajenje naj bo dobro odceden z veliko organske snovi, zato je najbolje, če kupljenemu substratu za lončnice dodamo še nekaj šote in peska. Plast peska pa nasujemo tudi na dno lonca, kar bo izboljšalo prepustnost za vodo in preprečilo morebitno gnilobo. Čebulico postavimo na sončno mesto in zmerno zalivamo. Takoj ko opazite, da iz čebulice poganja cvetno steblo, začnite lonec redno sukati okrog svoje osi. S tem boste preprečili, da bi steblo raslo poševno. Nagnjeno steblo bi kvarilo videz rastline, hkrati pa bi se zaradi tega lahko rastlina ob cvetenju tudi prevrnila.

NAČINI RAZMNOŽEVANJA

Vitezovo zvezdo lahko množimo različno – s semeni, zarodnimi čebulicami in delitvijo čebulice. Semena boste najlažje dobili pri botaničnih vrstah. Pri tem pa je pomembno, da jih čim prej posejete, saj ne bodo dolgo ohranile kaljivosti. Precej lažje boste vitezovo zvezdo razmnožili z zarodnimi čebulicami, ki poženejo ob strani materinske čebulice med vegetativno rastjo. Počakajte, da zarodna čebulica doseže približno četrtino ali tretjino velikosti materinske, nato pa jo z roko ali ostrim nožem odstranite in posadite v substrat. Nove rastline zacvetijo po približno treh letih.

Še večje število novih rastlin pa lahko pridobite, če ste pripravljeni žrtvovati osnovno čebulico. Razrežite jo na dvanajst rezin, ki jih nato ločite na pare luskolistov, ki so povezani z bazalno ploščo. To je spodnji del čebulice, iz katerega požene korenine. Luskoliste posadite v vlažen vermikulit in jih postavite v temo, dokler se ne pojavijo zarodne čebulice.

Avtorica: Marjeta Hrovatin