V nasprotju z vnetjem srednjega ušesa so vnetja zunanjega ušesa (zunanjega sluhovoda) pogostejša poleti zaradi vstopa onesnažene vode v sluhovod med kopalno sezono.

Srednje uho je sterilna, s sluznico obdana votlinica med zunanjim in notranjim ušesom, po Evstahijevi tubi pa je neposredno povezana z nosnim delom žrela. Vnetja srednjega ušesa so glede na povzročitelja lahko bakterijska, virusna in glivična, glede na trajanje pa so lahko akutna in kronična. Do tretjega leta starosti ima vnetje ušesa vsaj enkrat 80 odstotkov otrok. Nekateri otroci so tudi dovzetnejši za okužbe in se jim vnetje ponavlja.

Vnetje srednjega ušesa pogosto po prehladu

Vnetje srednjega ušesa se sproži zaradi dveh mehanizmov. Prvi je motena prezračenost srednjega ušesa, ta nastane zaradi zaprtja cevčice, ki povezuje žrelo in votlinico srednjega ušesa, to je tako imenovana Evstahijeva cev. Odprta Evstahijeva cev omogoča zračenje in čiščenje srednjega ušesa, to pa je pomembno za normalen sluh. Dojenčki in majhni otroci imajo vnetje srednjega ušesa pogosteje kot odrasli, ker še nimajo razvite dobre obrambe proti povzročiteljem okužbe in ker je pri njih Evstahijeva cev kratka, široka in leži bolj vodoravno kot pri odrasli osebi. Drugi mehanizem pa je vnetje sluznice srednjega ušesa, ki jo povzročajo mikroorganizmi, ki pridejo v srednje uho iz nosu oziroma žrela. Vnetje srednjega ušesa tako pogosto sledi prehladu oziroma vnetju nosne sluznice in/ali žrela.

Bolezen se po navadi začne z nenadno bolečino v ušesu, ki ji v štiriindvajsetih urah po navadi sledi tudi povišanje telesne temperature. Otroci se grabijo za uho, so nemirni, sitni, neješči, lahko slabše slišijo oziroma se ne odzivajo na zvok. Pojavi se lahko občutek polnega, zamašenega ušesa ali šumenje v ušesu, morebiten gnojni izcedek iz ušesa pri gnojnem vnetju in predrtem bobniču, prisotni so lahko spremljajoči znaki prehlada (izcedek iz nosu, boleče žrelo, kašelj itn.). Pri majhnih otrocih se lahko pojavijo nespecifični znaki, kot so razdražljivost, bruhanje, driska ipd. Za diagnozo je največkrat dovolj podroben klinični pregled, predvsem ušes z otoskopom. Včasih so potrebne še dodatne preiskave, kot so preiskave sluha in mikrobiološki pregled izcedka iz ušesa.

Zdravljenje

Za zdravljenje z bakterijami povzročenih vnetij srednjega ušesa se uporabljajo antibiotiki. Antibiotike moramo začeti jemati takoj, v odmerku in časovnih presledkih, ki nam jih predpiše zdravnik. Antibiotično zdravljenje traja od 7 do 10 dni. Antibiotik večino bakterij uniči že v nekaj dneh, zato se bolnikovo počutje kmalu izboljša. Ne prenehajte z jemanjem antibiotika, četudi se vaše stanje izboljša. Če zdravilo jemlje premalo časa, lahko nekaj bakterij preživi in okužba se bo ponovila. Zdravnik nam lahko pri vnetju srednjega ušesa predpiše tudi zdravila proti vročini, bolečinam ter kapljice za nos, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice in izboljšajo prezračenost srednjega ušesa. Bolnika z vnetjem srednjega ušesa spremlja zdravnik družinske medicine oziroma pediater. Po uvedbi antibiotične terapije bi naj prišlo do izboljšanja v oseminštiridesetih urah, če tega izboljšanja ni, je treba znova obiskati zdravnika, da se izključijo zapleti pri vnetju. Ob hudem vnetju se lahko tudi predre bobnič. Takrat pride do izcedka iz ušesa in zmanjšanja bolečine. Če vnetja ne zdravimo, lahko nastane tudi trajna okvara sluha. Ostanki vnetja, tekočina v srednjem ušesu in s tem slabši sluh lahko vztrajajo še nekaj tednov.

Pri vnetju srednjega ušesa si lahko pomagamo tudi sami. Prehodnost nosu ali dekongestija nosne sluznice je glavni cilj samoukrepov, drugi ukrepi so bolj postranskega pomena. Skrbite za prehodnost nosu, še posebej, če gre za otroka. Naučite ga pravilnega usekovanja, če pa je otrok še premajhen, mu ob prehladu redno čistite nos. Ne pošljite otroka prekmalu v vrtec. Ob zvišani telesni temperaturi uživajte dovolj tekočine in počivajte. Zaščitite ušesa pred vetrom. Ne vlivajte ničesar v sluhovod (toplo olje itn.), ne drezajte v uho! Glede samozdravljenja bolečega ušesa z uporabo netreska, vročega olja, česna in podobnim pa je stroka enotna: za omenjene načine zdravljenja vnetij ušes ni nobenih znanstvenih študij, zato velja, da se jih v sodobni medicini ne uporablja.