Vnetje vek ali blefaritis
Glede na mesto vnetja ga delimo na sprednji, zadnji ali mešani, glede na čas trajanja pa na akutni in kronični. Povzročajo ga lahko različni mikroorganizmi (bakterije, virusi) ali alergije in pa nepravilno delovanje žlez v predelu vek. Najpogostejši je kronični blefaritis, ki prizadene zlasti starejše osebe, pogosteje moške.
Poleg robov vek pogosto prizadene tudi izvodila Meibomovih žlez (to so drobne žleze na notranji strani vek, ki proizvajajo oljni izloček). Bolniki s seboroičnim dermatitisom, rdečico (rozaceo) in alergiki imajo večje tveganje za njegov razvoj.
Mogoči so zapleti
Za blefaritis so značilne srbeče veke, zlepljene ob jutranjem prebujanju. Robovi vek so pordeli, trepalnice ne izraščajo normalno in izpadajo. Pojavijo se luske oziroma zasušen izcedek na robovih vek in ob trepalnicah, veke so mastne, oči rdeče in utrujene. Zelo moteč je dražeč, pekoč občutek v očeh, občutek tujka v očeh, pogosto solzenje in občutljivost na svetlobo. Pogost je tudi pojav ječmenčkov.
Bolezen suhih oči je pogost zaplet ob vnetju vek, nastane, kadar oči ne zmorejo proizvesti dovolj solz ali pa te prehitro izhlapijo. Sindrom suhih oči se lahko razvije tudi pri boleznih, ki pripomorejo k razvoju blefaritisa, kot sta rozacea ali seboroični dermatitis, saj te povzročijo spremembo sestave solz. Zaradi vnetja robov vek lahko začnejo trepalnice rasti v nenavadnih smereh ali se zarastejo. Dolgotrajni blefaritis lahko povzroči tudi brazgotinjenje vek. Eden od zapletov blefaritisa je tudi okužba žlez lojnic, ki se kaže kot otekla in pordela bulica na veki, znana kot ječmen. Halacij (Meibomova cista) nastane zaradi blokade okužene lojnice. Spremljata ga rdečina in otekanje, za razliko od ječmena pa se pojavi na notranji strani veke. Pride lahko tudi do konjunktivitisa (vnetje tanke sluznice, ki pokriva notranji del veke in zrklo). Oko postane rdeče, ker so drobne žilice v veznici bolj napolnjene s krvjo. Ljudem z blefaritisom se konjunktivitis lahko ponavlja.
Najpomembnejša je redna higiena vek
Specialist oftalmolog potrdi diagnozo, zdravljenje pa je dolgotrajno in odvisno od povzročitelja in vrste blefaritisa. Popolna ozdravitev ni možna, bolezen je lahko zelo neprijetna, povzroča veliko težav, zdravljenje pa je dolgotrajno. S pravilno higieno in nego vek je mogoče simptome ublažiti.
Najpomembnejša je nega vek, ki jo je treba izvajati večkrat na dan, redno. Zajem gretje vek, čiščenje robov vek in njihovo masažo. Gretje vek se izvaja tako, da leže zapremo oči, na veke pa za 20 minut položimo grelno blazinico (lahko tudi prelikan robec, toplo brisačo ipd.), segreto na 40 stopinj. Gretje mehča luskice na robovih vek, mehča izloček v Meibomovih žlezah in pospeši njihovo izločanje. Robove vek je treba enkrat do dvakrat na dan očistiti s šamponom za čiščenje vek z zloženci ali vatiranimi paličicami ali pa uporabimo ustrezne robčke za čiščenje vek. Pomembna je tudi masaža robov vek, ki jo izvajamo po gretju, in sicer veke nežno masiramo navpično proti robu veke in med trepalnicami. Če vas muči vnetje vek ali druge težave z očmi, se izogibajte ličenju oči, saj otežuje pravilno očesno higieno. Med zdravljenjem vnetih vek tudi ni priporočljiva uporaba kontaktnih leč.
Pri bakterijskih okužbah in vnetju je potrebna uporaba protivnetnih kapljic ali antibiotičnega mazila. Pri hujših oblikah je včasih potrebno tudi jemanje antibiotika. Tudi kortikosteroidne kapljice za oko in kortikosteroidna mazila pomagajo ublažiti vnetje oči in vek. Če pa se je blefaritis razvil zaradi druge bolezni, je treba zdraviti tudi osnovno bolezen. Ob simptomih suhega očesa (občutek tujka ali peska v očeh), ki nastanejo, ko vnetje vek prizadene tudi solzni film in sestavo solz, je priporočljivo uporabljati umetne solze brez konzervansov. Omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo vnetje in večajo stabilnost solznega filma, zato je priporočljivo njihovo redno uživanje. Čim bolj se je treba izogibati delu z računalnikom, kajenju, suhemu zraku v prostorih, klimi, kozmetičnim preparatom, saj lahko poslabšajo samo bolezen.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine