Človeško telo potrebuje za normalno delovanje izjemno malo natrija, veliko manj, kot ga večina ljudi dnevno zaužije. Kuhinjska sol je mešanica natrija in klorida, ki se v gospodinjstvu in živilski industriji uporablja kot ojačevalec okusa, stabilizator in konzervans. Čezmerno uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in pomeni resno grožnjo za zdravje ljudi.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odrasli prebivalci Slovenije v povprečju še vedno za dobrih 130 odstotkov presegamo še priporočeno dnevno količino soli. Natrij je povsod v naravi, v največji količini v obliki natrijevega klorida (NaCl) ali kuhinjske soli. V telo ga torej vnesemo s soljo, iz telesa pa se izloča z urinom in blatom in skozi kožo s potenjem. Potrebe po soli so povečane pri večjih telesnih naporih (športniki, težki fizični delavci), pri nekaterih bolezenskih stanjih (bruhanje, driska, povišana telesna temperatura) in ob zelo močnem potenju. Preveč natrija pa vodi v številne zdravstvene težave, predvsem v težave srčno-žilnega sistema, kot so povišan krvni tlak in srčni infarkt, ter bolezni ledvic.

MANJ SOLJENI HRANI SE LAHKO PRIVADIMO

Čezmeren vnos soli v prehrano je po podatkih NIJZ posledica prevelike uporabe soli v živilih (kruh in krušni izdelki, mesni izdelki, vložena zelenjava, siri) ter slanosti prej pripravljenih in pripravljenih izdelkov, čezmernega soljenja obrokov v gostinski ponudbi in pri drugih ponudnikih hrane, dosoljevanja že dovolj slane hrane pri mizi, doma pripravljenih obrokov s preveč soli ter premajhne ozaveščenosti prebivalcev o pomenu soli za zdravje.

Ugotovljeno je bilo, da je med pripravo in predelavo nekaterim živilom sol velikokrat dodana samo zaradi izboljševanja okusa. Sol je naravni ojačevalec okusa in na določeno slanost se posameznik navadi, zato se mu manj slane jedi zdijo brez okusa. Vendar se s postopnim manjšanjem slanosti jedi spremeni tudi okus posameznika. Nekako osem tednov postopnega nižanja slanosti jedi je potrebnih, da se nam bodo nekatere jedi zaradi slanosti zdele skoraj neužitne, hkrati pa bomo začutili več različnih okusov sestavin jedi in njihovih odtenkov.

Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) na podlagi številnih raziskav priporočata za odraslo prebivalstvo vnos največ 5 g soli na dan (ena čajna žlička), za otroke od 1 do 15 leta pa največ 3 g soli na dan. Temu priporočilu sledi tudi Slovenija.

Na NIJZ za zmanjšanje količine zaužite soli svetujejo, da:

• vsakodnevno uživate dovolj zelenjave in sadja, ki vsebujeta veliko kalija, s tem pa »nevtralizirate« učinek soli;

• si na embalaži živila preberete podatke o hranilni vrednosti in se seznanite, koliko soli je v izdelku, in izbirate tista z manj soli;

• posegate po manj slanih kruhih in krušnih izdelkih;

• redko in v manjših količinah uživate prekajeno meso in mesne izdelke;

• pri ponudnikih hrane opozorite na slanost jedi;

• že pripravljeno hrano prej pokusite, preden jo dosolite;

• za izboljšanje okusa uporabljate sveža ali posušena zelišča in začimbe;

• redko posegate ali se izogibate (sploh pri prehrani otrok) prej pripravljeni in predelani hrani, ki praviloma vsebuje veliko soli (hitra hrana, paštete, konzervirane jedi, mesni izdelki);

• se izogibate instantnim juham, jušnim kockam in omakam, ker vsebujejo zelo veliko soli;

• nekatera živila so po naravi bolj slana (npr. siri, vložena zelenjava, pršut), zato dnevno prehrano prilagodite tako, da vnos soli ne bo pretiran. Obrokom dodajte več zelenjave, tekočine in vlaknin;

• ko izbirate sol za domačo kuhinjo, je pomembno, da izberete jodirano sol, kar je označeno na embalaži; taka sol je namreč vir joda, ki je nujen za delovanje ščitnice in ga je zaradi geografskih vzrokov v našem okolju in s tem tudi v prehrani sicer premalo. Sol shranjujte v temnem prostoru v zaprti embalaži, pripravljeni hrani jo dodajte ob koncu kuhanja;

• pri kuhanju in peki uporabljajte malo soli;

• uživajte v naravnih okusih; za optimalen okus obrokov zmerno dušite zelenjavo, kot so zelene bučke, koromač, buče, korenje, ohrovt, zelje in drugo;

• za pripravo rib uporabljajte limonov sok;

• jedi pripravljajte iz različnih vrst čebul, za pripravo omak uporabljajte zrel paradižnik, svežo papriko in česen;

• za popestritev okusa uporabljajte pražena semena (sezam, sončnično, bučno seme).

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine