Vrt je končno ozelenel, najbolj je zagotovo pognal plevel. Ta je odlično prilagojen življenjskim razmeram v našem vrtu, naše gojene rastline pa takih prilagoditvenih sposobnosti nimajo, zato jih v boju za obstanek navadno premagajo utrjene rastline. Plevelu lahko pustimo, da raste, lahko ga omejujemo z zastirkami ali pa z rednim okopavanjem.

Okrasni vrt

Večina rastlin je začela rasti, minula ohladitev je sicer malo ustavila razvoj, vendar so številne spomladi cvetoče čebulnice že sredi bujnega cvetja. Po končanem cvetenju odstranimo odcvetele cvetove, da ne bodo gnili na rastlinah, saj se na odmrlih delih lahko pojavi siva plesen, ki se iz nadzemnih delov seli tudi na čebulice. Listi odcvetelih rastlin morajo ostati, saj bo čebulica po njih dobila hrano za cvetenje v prihodnjem letu. Odstranimo jih potem, ko se posušijo.

Če tega še niste naredili, potem zdaj še lahko posadite vrtnice. Zemljo za vrtnice obogatite z preperelim hlevskim gnojem ali dozorelim kompostom.

Na stalno mesto lahko že posejete manj občutljive enoletnice (ognjič, žametovke, facelije, črnilka, oslez, glavinec, kapucinke), prav tako enoletne vzpenjavke, to so dišeči grahor, slak in druge. V drugi polovici meseca na prosto posadite tudi poletne gomoljnice in čebulnice: monbrecije, holandske perunike, lilije, gladiole, dalije in druge.

Zdaj je čas za sajenje trave. Pred sajenjem zemljišče poravnamo in pognojimo. Pomembno je, da je zemljišče brez večjih kamnov ter da ni neravnin. Po setvi teren povaljamo z valjarjem ali prehodimo, da utrdimo seme v tla, ter previdno zalijemo. Zalivati moramo do vznika semen. Seme trav kali 14 do 28 dni.

Mahovi v trati niso vedno znak zakisanosti tal. Lahko so tudi znak nezadostnega gnojenja, zastajajoče vlage, pomanjkanja zraka v tleh ali senčne lege, zato je tudi dobro, da trato spomladi dobro prezračimo: prebodemo jo z vilami in rahlo privzdignemo.

Spomladi cvetoče grmovnice porežemo, ko odcvetijo. Izrežemo nekaj najstarejših poganjkov pri osnovi. To spodbudi razvoj mladih poganjkov, na katerih bodo cvetovi prihodnjo pomlad. Cvetovi se namreč razvijejo na poganjkih iz prejšnjega leta. Iz sredine grma odstranimo odmrl les.

Zelenjavni vrt

Pripravimo grede za sejanje in setev, če tega še nismo naredili. Posadimo sadike kolerabe, cvetače, zelja, ohrovta, brokolija, zgodnjega brstičnega ohrovta in solate. Sejemo poletne sorte glavnatih solat, sejemo tudi redkvice, čebulo, šalotko in korenje, špinačo, mangold in zgodnjo repo, grah, rdečo peso ter črni koren. Tiste rastline, ki so občutljive za mraz, pa še vedno sejemo v zavarovan prostor. Večinoma lahko konec meseca že sadimo krompir, vendar moramo biti previdni zaradi mraza. Zgodnji krompir sadimo v suho in toplo zemljo, sicer rast zastane, gomolji pa lahko tudi zgnijejo.

Če imamo solato ali druge rastline pod tuneli, jih redno zračimo, kadar je dovolj toplo. Motovilcu se čas izteka, a ga nadomešča odličen regrat. Njegovo seme lahko tudi že kupimo, vendar pa ima manj razvit okus kot samosevni.

Sadni vrt

Nekatere dele Slovenije je že prizadela pozeba. Na udaru so bile marelice, breskve in ponekod češnje. Upamo, da nam bo vreme vsaj v času cvetenja jablan in hrušk prizaneslo.

Sadna drevesa in sadne grmovnice so posajene. Dobro jih obrežemo, skrajšamo in temeljito zalijemo. Če smo pozimi narezali cepiče, lahko v času cvetenja cepimo.

Redno spremljamo razvoj sadnega drevja ter pojav bolezni in škodljivcev. Škropimo proti škrlupu, pepelasti plesni, cvetni moniliji, rožičevosti in breskovi kodravosti. Proti škodljivcem škropimo le, če je treba. 

Marjeta Hrovatin