Vstop v vrtec pomeni za večino otrok prvi stik z večjo skupino otrok enake starosti in s tem tudi pogostejši stik s povzročitelji najrazličnejših nalezljivih bolezni. Njihov še nezreli imunski sistem je tako na veliki preizkušnji in zato, razumljivo, kdaj tudi zbolijo.

Začetek obiskovanja vrtca, kot vsaka velika sprememba v utečenem življenju in navadah, seveda otrokom prinese tudi neko raven stresa, še posebno najmanjšim, še ne enoletnim malčkom, ki se uvajajo v vrtec. Žal otroka ne moremo povsem zavarovati pred raznimi obolenji, ki ga čakajo v vrtčevskem obdobju. Še dobro, da so vzdržljivi in se hitro navadijo na nove okoliščine. Tako se s časom in zorenjem imunskega sistema tudi bolezni umirijo.

Najpogostejša so prehladna obolenja

Pri otrocih so vsekakor najpogostejša razna prehladna obolenja, ki jih vsak otrok preboli kar od 8 do 10 na leto. Daleč najpogostejši povzročitelji prehladnih obolenj majhnih otrok so različni virusi. Značilna slika je smrkanje, lahko tudi kašljanje, saj gre za blago okužbo zgornjih dihal. Prenaša se zelo hitro, saj otrokom kar naprej teče iz noska. Pogosto umivanje rok in brisanje nosov seveda pomaga, ampak žal to nikakor ne prepreči prenosa povzročiteljev prehladnih obolenj. Precej okužb se prenaša aerogeno, po zraku, in pa kapljično, s kihanjem, kašljanjem … Izcedek iz nosu konča na igračah in drugi opremi, od koder se prenese na druge otroke. Če se tem težavam ne pridruži vročina, driska, bruhanje ali kaj drugega, prehlad mine sam. Seveda moramo v času prehlada na otroka še posebno paziti – ga primerno obleči, mu dajati dovolj tekočine, zdravo hrano, če menite, da se počuti dovolj dobro, pa tudi omogočiti gibanje na svežem zraku.

V vrtcih se pogosto in zelo hitro razširijo tudi bolezni oziroma okužbe prebavil, na primer rotavirusna okužba. Le ta lahko zaradi pogostega in obilnega odvajanja tekočega blata in bruhanja pri majhnem otroku hitro privede do dehidracije, ki zahteva bolnišnično oskrbo. Na voljo je cepljenje za dojenčke od 6. tedna, priporočljivo pa je za vse, predvsem za otroke, ki bodo hodili v kolektivno varstvo, oziroma za dojenčke, ki imajo bratca ali sestrico, ki tako varstvo obiskuje (ker bodo vse okužbe iz vrtca gotovo delili tudi z mlajšimi sorojenci).

Med celo vrsto ne le otroških nalezljivih bolezni, ki se v vrtcih pojavijo prej ali slej, sodijo tudi norice, peta in šesta bolezen, škrlatinka, gripa, bolezen rok, nog in ust ter številne druge. Tudi gliste se rade pojavijo v vrtčevskih kolektivih pa tudi v šolah. To je zajedavska okužba prebavil, ki je zelo nadležna in se hitro prenaša prek umazanih rok, brisač, posteljnine … Okužbo zdravimo z zdravilom, ki vsebuje mebendazol in ga zdravnik predpiše na recept. Pomembno je, da zdravilo hkrati vzamejo vsi družinski člani. Prav tako nadležna in srbeča nadloga so tudi uši. Ušivost zdravimo s posebnimi šamponi in fizičnim odstranjevanjem z las.

Krepimo otrokovo odpornost

Na krepitev imunskega sistema in s tem boljšo odpornost malčkov lahko deloma vplivamo tako, da poskrbimo za čim bolj zdravo življenje. Otrok naj uživa sveže sadje, zelenjavo, ne le vitaminske sirupe in tablete. Pije naj dovolj tekočine (voda, nesladkane pripravke ipd.), tudi v hladnejših letnih mesecih naj se čim več giblje na svežem zraku. Izogibajmo se pregretih, natrpanih, zaprtih prostorov, kjer je prenos okužb najverjetnejši. Otroku prisluhnimo in se mu posvečajmo.

V domačem varstvu morajo ostati otroci, ki imajo povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu, kašljajo, imajo drisko, bruhajo ali pa imajo izpuščaj. Posebno pozorni moramo biti tudi na otroke, ki sicer nimajo prej naštetih težav, so pa jokavi, nerazpoloženi, neješči oziroma drugačni, kot smo jih vajeni. Tudi ti sodijo v varstvo staršev ali druge zanesljive osebe, ki jih dobro pozna. V vrtec gre otrok lahko, ko izzvenijo vsi znaki bolezni in se počuti dobro. To pomeni, da je živahen, ješč in ne potrebuje več počitka.

Blage prehlade z nekajdnevnim izcedkom iz nosu in zmerno povišano telesno temperaturo lahko zdravimo doma. Zdravnika pa moramo ob prehladnih obolenjih obiskati, če se otrok zelo slabo počuti, ima več dni povišano telesno temperaturo, odklanja tekočino, težje in/ali hitro diha, toži zaradi glavobola, bolečin v ušesih. Znaki težkega dihanja so ugrezanje medrebrnih prostorov, dihanje s trebuščkom, dvigovanje ramen ob dihanju.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine